Struceva je povedala, da otroci danes še vedno veliko berejo, vendar je pomembno tudi, kaj berejo. V letošnjem tednu otroka želijo starše opozoriti na pravilno izbiro knjig, predvsem kakovostnih, saj kot pravi Struceva, je danes izbira knjig ogromna, znajti se v pestri zbirki pa je umetnost in znanje.

Pedagoška sekcija Skupnosti muzejev Slovenije je v okviru Tedna otroka pripravila akcijo Z igro do dediščine. V tem tednu se bodo v muzejih in galerijah, teh je skupaj okoli 40, odvijale različne razstave, družinski programi in druge javne prireditve. Otroci in družine bodo v tem tednu imeli prost vstop v muzeje in galerije, ki sodelujejo pri projektu.

Celoten program akcije je predstavljen v brošurah, ki so dostopne po celi Sloveniji, objavljen pa je tudi na spletni strani Skupnosti muzejev Slovenije.

50 let bralne značke

Minilo je 50 let od zamisli za bralno značko. Prva sta jo v koroški občini leta 1960 uvedla pisatelj Leopold Suhodolčan, takratni ravnatelj osnovne šole, in profesor slovenščine Stanko Kotnik. Na začetku so izbirali samo med slovenskimi leposlovnimi deli, danes pa se na seznamu predšolske bralne značke znajdejo tudi knjige tujih avtorjev kot so Michael Bond, Francesca Bosca, Amy MacDonald in Otfried Preussler.
Od začetka devetdesetih let se je bralna značka posodobila z motivacijskim programom S knjigo v svet. V letu 2002 pa se je gibanje organiziralo kot samostojno Društvo Bralna značka Slovenije, njen program pa še vedno kroji Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Branje poglablja vezi

Predšolska bralna značka v praksi potrjuje, da družinsko branje vpliva na otrokovo pismenost in kasnejše uspešnejše učenje branja, predvsem pa poglablja čustvene vezi med starši in otroki. In tako spodbuja tudi starše, ki sami ne berejo, da spremenijo svoje navade in začnejo užitek branja spoznavati skupaj s svojimi otroki. Statistike kažejo, da le tretjina staršev bere z otroki, zato je program bralne značke še kako dobrodošel že v vrtcih.

Redno branje otrokom tudi kaže, kako je treba pravilno ravnati s knjigo, kako lahko na podlagi ene same pravljice nastanejo risbica, igra, pesem, plesna uprizoritev in podobno.

Vrtci so predšolsko bralno značko različno poimenovali - tako jo nekateri danes imenujejo Malček bralček ali Palček bralček, ali Ježkova bralna značka. Vsem pa je po vrtčevskem kurikulumu skupno, da lahko otroci, ki si to želijo, zadnje leto pred vstopom v šolo skupaj s straši preberejo oz. dobro spoznajo tri knjige, od tega eno ljudsko pravljico, in se naučijo tri pesmice. Pridnost nagrajujejo s štempiljkami oz. na koncu šolskega leta tudi s priznanji.