Nehoteni nasmeh

Novorojenček se lahko nasmehne že v porodnišnici, morda že nekaj ur po rojstvu, v spanju ali ko je buden. A njegov nasmeh še ni zavesten ali hoten, naše babice bi rekle, da se »angelčkom smehlja«. Ni pomembno komu in zakaj, starši so nad tem navdušeni.

Navadno se prvi dojenčkov nasmeh pojavi pri približno treh tednih, pri večini pa pri mesecu in pol. Strokovnjaki menijo, da je pogojen z novorojenčkovim razvojem, saj je takrat že sposoben vedno bolje slediti z očmi predmetom, ki se premikajo. Ker se navadno v prvih tednih in mesecih z novorojenčkom največ ukvarjajo mamice, je prvi nasmeh običajno namenjen njim.

Prvi izbruhi smeha

Lahko bi rekli, da se dojenček vsak dan spreminja, vsak mesec dosega nove razvojne korake in med njimi je najlepši in najbolj opazen ravno smeh. Okrog treh, štirih mescev starosti se bo dojenčkov nasmeh kar naenkrat spremenil v pravi izbruh.

Žgečkanje po trebuščku med tem, ko ga boste previjali, biba, ki leze po njegovem telesu, ali pa kakšna njegova igračka ga bo spravila v glasen smeh. Odziv nad njegovo novo obliko smeha pa bo tako velik, da bo zelo hitro občutil, koliko pozornosti dobi s to preprosto gesto.

Zanimivo je, da otroka nasmejejo najbolj preproste stvari, kot so žgečkanje po podplatih, pihanje v obrazek, prstne igre ali le ponavljanje zlogov kot so baba, buba ... Seveda so pri tem najboljši strokovnjaki očki, ki so si »pozabili« obriti brado in male nožice požgečkajo z njo.

Od 10 do 12 mesecev

Pri tej starosti se dojenčki smejijo tudi tistemu, kar dojamejo z razumom. Najbolj jih razveselijo različne grimase, ki jih delate z obrazom. Dobro že namreč ločijo, kaj je običajno in kaj ne.
Torej, če bo otrokov bratec ali sestrica skakal po eni nogi in se pri tem spakoval, se bo malček temu smejal, saj ve, da običajno ne hodi tako. Smejal se bo smešni živalici v knjigi, dedku, ki bo kihnil in bo le zanj moral to večkrat ponoviti. Smejal se bo prav vsakemu, ki ga bo ogovoril ali mu namenil nekaj pozornosti. V tej starosti se še bolj zaveda, kako veliko prednost ima, če koga nagradi z nasmehom.

Pri letu in pol

Za to obdobje je značilno, da malčku ni več dovolj, da ga nasmejijo drugi, zdaj želi sam prevzeti »vajeti« v svoje roke; tudi sam bi namreč rad nasmejal druge. Uporabil bo vse mogoče načine, da mu bo to uspelo. Našminkal se bo z maminim ličilom, nadel si bo očkova sončna očala, si obul največje čevlje, ki jih bo našel v stanovanju. Vse to običajno starše nasmeje, malčku pa je ravno to v največje veselje. Ob vsem tem pa je to zanj najboljša priložnost, da si krepi oziroma gradi samozavest.

Ampak, tako majhen, tako pameten, pa še vseeno ne ve vedno, kaj je prav in kaj ne. Njegova želja po tem, da nasmeje tudi vas ali druge, včasih nima meja in bo mali kratkohlačnik ušpičil tudi kakšno stvar, ki ne bo ravno pametna ali bo celo nevarna.
Če se mu boste nasmejali, ko bo prvič v vas vrgel mehkega medvedka ali blazino, bo mislil, da bo enako tudi, če vam vrže v glavo skodelico, polno čaja. Zdelo se mu bo nenavadno, da ga boste v slednjem primeru grajali. To je tisto, česar se mora še naučiti: kje so meje humorja.

Drekec pekec pri dveh do treh letih

Ja, to so besede, ki so triletnikom zelo smešne. Vse, kar je povezano z "bljak" in "kak", je smešno. Za odrasle sicer nerazumljivo, a za malčke neverjetno zabavno. V tem obdobju otroka že počasi navajate na stranišče; tudi če se trudite, da tega ne bi občutil kot prevelik pritisk, pa se otrok prvič sooča z zelo pomembnim korakom k samostojnosti.

V tem obdobju tudi malček raziskuje telo, ve, da imajo fantki lulčka, deklice pa luliko. Zato so tudi besede, povezane s straniščem, zanj tako aktualne in smešne. Po drugi strani pa je že tako navihan, da dobro ve, kako bo odreagirala mamica ali očka, če bo rekel stricu, ki je prišel na obisk: »O, drekec pekec!« Ja, to je njegovo malo orožje, s katerim razjezi starše.

Pametno je, da se z otrokom igrate besedne igre, a z lepšimi in bolj primernimi besedami, kot na primer: roža-boža, buja-baja, avto- bavto. Malčku se bo zdelo zabavno, da to znate tudi vi, hkrati pa bo dojel, da lahko rima in izgovarja tudi lepše besede.

Od štiri do pet let: mali papagaji

Pri tej starosti so otroci kot mali papagaji – najprej zato, ker zelo radi vsako besedo do onemoglosti ponavljajo za vami, sorojencem ali prijateljem, drugič pa zato, ker lahko tudi desetkrat gledajo eno in isto risanko, pa se jim bo zdela še vedno smešna.

Veliko staršev se sprašuje, zakaj si želi otrok večkrat gledati isto risanko. Strokovnjaki menijo, da je zato, ker otrok potrebuje ponavljanje, ki mu daje občutek varnosti. Ko zna zgodbo, oziroma dogajanje že na pamet, ve, kaj lahko pričakuje v naslednji sceni, npr. tisti, ki se je boji. Malček se bo smejal vedno istim prizorom – vam se bo to zdelo nenavadno, njemu pa bo povsem normalno. Vzemite si čas in glejte risanko ali film z njim, skupaj se smejta risanim junakom.