Družina Felts iz ZDA je neverjetna. Šteje osem članov iz treh različnih držav in dveh celin. Oče Stan in mamica Ashley sta poročena več kot 20 let. On je pomočnik šerifa, ona doma skrbi, vzgaja in šola njune otroke. Njun najstarejši sin, 20-letni Addison, se je pred nedavnim poročil, imata pa še 16-letno hčer Emerson ter 13- in 10-letna sinova Graysona in Jacksona. Čeprav sta pred leti mislila, da bo to njun zadnji otrok, je usoda želela drugače. Posvojila sta še dve hčerki in obe sta deklici s posebnimi potrebami – osemletno Miko Ello s Filipinov in sedemletno Isabello iz Kitajske – trenutno pa sta že v novem postopku posvojitve triletne Lily Grace iz Kitajske. V spodnjem posnetku si oglejte ganljivo srečanje z Isabello:

Drugačna, a nič manj ganljiva je zgodba Dennisa in Carite Chen, ki sta se devet let žal neuspešno trudila spočeti otroka in ki sta se nato odločila posvojiti. Vse sta uredila za posvojitev dečka, a si je njegova mamica vmes premislila. Razočarana sta skoraj obupala, ko si je mamica vnovič premislila. Ko je Dennis s solznimi očmi prvič srečal sina, ga je objel k sebi in mi dejal: "Tako dolgo je trajalo, da sva se spoznala. Pozdravljen, Jakob. Jaz sem tvoj oče." Mamica Carita pa je preplavljena s čustvi vzkliknila: "Je najlepši dojenček, ki sem ga kdajkoli videla!" Spodaj je posnetek njihovega prvega srečanja:

Obrišite si solze in vzemite nov paket robčkov, saj sledi nova prelepa zgodba. Rachel in Jim Van Eerden sta med obiskom Ekvadorja s starejšima sinovoma obiskala sirotišnico za otroke s posebnimi potrebami. Rachel se je med obiskom "zaljubila" v fantka Eddija z Downovim sindromom, ki ga je kot dojenčka v vrečki za smeti našel neki mizar v zabojniku za smeti pred svojo delavnico. Čeprav je bilo v družini Van Eerdens že deset otrok, so vseeno sprožili postopek posvojitve. Trajalo je vsega skupaj pet let, tri naknadne obiske Ekvadorja, tri zaslišanja na sodišču, preden so ga končno lahko pripeljali domov. Spodaj je njihova zgodba:

Tople in lepe zgodbe tudi v Sloveniji

Zgodbe o posvojitvah so čustvene, ogrejejo srce in razveselijo, ko smo ob njih lahko priče neizmerni sreči, ljubezni in predanosti. Tudi v Sloveniji. Pred leti je bralka zaupala zgodbo, kako sta se z možem dolga leta trudila spočeti otroka, a jima žal ni uspelo. Vseeno nista obupala. Vedela sta, da jima je usojeno postati starša, in odločila sta se srce, toplino in ljubezen ponuditi dečku iz Rusije. "To je nepopisna sreča!" so bile besede njegove slovenske mamice ob njegovem prihodu domov. V spodnjem članku si lahko preberete njihovo ganljivo zgodbo:

Tudi nekaj znanih Slovencev je posvojilo otročka. Kdo vse, lahko preverite v spodnjih člankih:

Posvojena je bila tudi tekmovalka šova MasterChef Slovenija, Ana Potočnik. Njeno izpoved lahko preberete v spodnjem članku:

V Sloveniji več parov, ki želijo posvojiti, kot otrok 

Zadnjih 10, 15 let v Sloveniji posvojijo med 30 in 50 otrok, pri čemer iztopa leto 2012, ko je bilo 70 posvojitev, pri čemer jih je bila kar polovica iz tujine, in od leta 2010 do danes je bilo tudi iz rejništva posvojenih skupno 73 otrok. Zelo malo pa je primerov, da bi v tujino posvojili slovenskega otroka. Verjetno tudi zato, ker je omenjeno dovoljeno in možno le, če v Sloveniji ni mogoče najti primernega posvojitelja.

Da, tudi pri nas so pari, ki so posvojili, in je tudi vse več parov, ki želijo posvojiti. A njihovo število ne sovpada s številom dejanskih posvojitev. V Sloveniji je namreč precej več kandidatov za posvojitev kot otrok, ki se jih lahko posvoji, zato je precej posvojitev iz tujine. Obenem se seveda presoja vsak primer posamično. "Pri posvojitvah je treba vedeti, da gre vedno za edinstveno situacijo, pri čemer mora biti osnovno vodilo, da se otroku iščejo najbolj primerni nadomestni starši (glede na njegove potrebe, starost, druge okoliščine) in ne obratno, zato je 'čakalna doba' lahko zelo različna. Tudi vsi možni posvojitelji niso pripravljeni sprejeti vsakega otroka, kar je seveda njihova legitimna pravica," so denimo razložili na direktoratu za družino.

V posvojitev se sme pri nas dati samo otrok, če so starši po njegovem rojstvu privolili pred centrom za socialno delo ali pred sodiščem, če nima živih staršev ali če se ne ve, kje so. Po posvojitvi je razmerje med otrokom in starši enako kot v biološki družini; posvojitve se ne more razvezati in posvojitelji se v matični register vpišejo kot otrokovi starši. Posvojiti se sme samo mladoletnika in za posvojitev je potrebno otrokovo soglasje, če je sposoben razumeti pomen in posledice, kar je po navadi pri desetih letih starosti. 

Posvojitelj je lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj 18 let starejša od otroka, izjemoma je lahko manjša starostna razlika, a zgolj, če bi bilo v otrokovo korist. Par – zakonski ali izvenzakonski – lahko samo skupaj posvoji otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja. Izjemoma lahko otroka posvoji tudi ena (samska) oseba, če je v otrokovo korist. Posvojiti pa ni mogoče sorodnika v ravni vrsti ter tudi ne brata in sestre, pa tudi skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje.

Posvojiti v Sloveniji ni enostavno. V prvi vrsti mora biti posvojitelj primeren. Ne sme biti denimo obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje in telo ter/ali spolno nedotakljivost. Ne more posvojiti, če sumijo, da bi posvojitev lahko izrabil v škodo otroka, če ni poslovno sposoben in če ne bi mogel dobro skrbeti za otroka zaradi recimo duševne ali druge bolezni. Obenem se presoja, v kakšnih okoliščinah in s kom živi, tudi in predvsem, če so primerne tudi osebe, s katerimi živi.

Zapleten in dolgotrajen postopek

Postopek je razmeroma zapleten in dolgotrajen. Vložiti je treba pisno prijavo pri centru za socialno delo, kjer preverijo izpolnjenost formalnih pogojev, motive in druge pomembne okoliščine ter na podlagi ugotovitev pripravijo strokovno mnenje. Vse skupaj poteka na centru za socialno delo, kjer se preda prošnjo za posvojitev in življenjepis, sledijo pogovori, na katerih poleg socialnih delavcev sodelujejo tudi psihologi in specialni pedagogi, in obiski na domu. Če so prosilci primerni, pridobijo status kandidata za posvojitev in se jih vpiše na seznam. Postopek je poseben tudi pri želji po posvojitvi otroka iz tujine. Med državami, kjer so Slovenci posvojili, so pogosto Rusija, Makedonija, Ukrajina. Preostale pogostejše države, iz katerih so posvojili naši državljani, so Avstrija, BiH, Hrvaška, Črna gora, Srbija, Etiopija, Gana, Gvineja Bissau, Kitajska in ZDA.

Center za socialno delo med vsemi kandidati izbere najprimernejšega za določenega otroka, upoštevaje otrokove značilnosti, potrebe, želje kandidatov, strokovno mnenje centra za socialno delo, morebitne želje staršev, čas vpisa v centralno zbirko, in poda predlog za posvojitev na sodišče. Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za posvojitev in je posvojitev v korist otroka, izda odločbo o posvojitvi, v nasprotnem primeru pa zavrnejo prosilce. Postopek je drugačen pri enostranski posvojitvi, torej če želi otroka posvojiti zakonec ali zunajzakonski parter enega od otrokovih staršev. Takrat predlagatelj sam poda vlogo na sodišče, ki pri odločitvi upošteva mnenje centra za socialno delo.

Še težje je posvojiti slovenskega otroka v tujino. "V zakonodaji, ki ureja posvojitve, imamo določbo, ki določa, da se otroke s slovenskim državljanstvom sme dati v posvojitev v tujino le, če takemu otroku v Sloveniji ni moč najti ustreznih posvojiteljev," so razložili na direktoratu. To ne velja, če ga posvoji partner enega od otrokovih staršev ali otrokov sorodnik. Zakon ne prepoveduje, da slovenski državljani posvojijo otroka iz druge države, vendar je – podobno kot v našem zakonu – stvar notranje zakonodaje vsake države, ali dovoli posvojitev v tujino ali ne. Prav tako vedno država otroka določa pogoje in postopek posvojitve," so dodali.

V Sloveniji so posvojitve brezplačne, a ob posvojitvi iz tujine nastanejo določeni stroški

Sicer so posvojitve v Sloveniji brezplačne in država vsem kandidatom za posvojitev, tudi za namen posvojitve otroka iz tujine, omogoča brezplačno obravnavo na pristojnem centru za socialno delo (izdelava socialnega poročila, psihološkega poročila, priprava raznih mnenj/potrdil z delovnega področja v skladu z zahtevami države, spremljanje družine in priprava poročil po namestitvi otroka iz tujine).

A dejstvo je, da ni brezplačen noben postopek, ki se izvaja v tujini, in stroški posvojitve se od države do države razlikujejo. A praviloma se s posvojitvami ne sme služiti. Sporazum o meddržavnih posvojitvah z Makedonijo denimo določa, da s posvojitvijo nihče ne more pridobiti nepoštene finančne ali druge koristi. Zaračunajo ali plačajo se lahko samo dejanski stroški in izdatki, ki vključujejo razumno plačilo za delo oseb, ki sodelujejo pri posvojitvi. Obenem posvojitelji krijejo tudi stroške različnih taks v državi otroka, prevode uradnih listin, premestitve otroka iz matične države v državo sprejema, vključno s stroški prevoza v državi sprejema, morebitne potrebne izdatke zdravstvenih in psiholoških poročil, stroške potnega lista in druge morebitne administrativne stroške. Po pričevanjih slovenskih staršev, ki so posvojili otroka iz tujine, so lahko skupni stroški tudi več tisoč evrov.

Otroci, ki ne morejo živeti v matični družini, povečini živijo v rejniških družinah

V Sloveniji je torej malo dejanskih posvojitev. Če otroci nimajo staršev ali če so neprimerni in če so otroci ogroženi, lahko zanje odredijo skrbništvo ali jih lahko namestijo v rejniško družino. In otroci, ki ne morejo živeti v svoji matični družini, so pri nas povečini v rejništvu. Po zadnjih podatkih za oktober 2020 imamo v Sloveniji trenutno skupno 592 rejnikov – 537 rejnic in 55 rejnikov. V rejniških družinah je nameščenih 833 otrok – 427 deklet in 406 fantov. Mladoletnih je 659, v starosti od 18 do 26 let pa je v rejniških družinah 174 oseb.

Tudi rejnik ne more biti vsak. Vsak, ki želi postati rejnik, mora pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Vlogo vloži na centru za socialno delo, kjer ocenijo njegovo primernost. Vloge in ocene se zatem pošljejo ministrstvu za družino, ki enkrat letno razpiše potrebe po novih rejniških družinah. Izbrani kandidati morajo opraviti 12-urno usposabljanje, zatem dobijo dovoljenje za izvajanje dejavnosti in jih vpišejo v evidenco izdanih dovoljenj. Rejnik lahko po hitrem postopku vsaj začasno postane tudi sorodnik ali tretji, ki sicer nima dovoljenja za rejniško dejavnost, ko bi bila hitra namestitev pri njem v otrokovo korist.