STA objavlja tabelo o številu otrok z odloženim in predčasnim vpisom za zadnjih sedem let.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Zakon o osnovni šoli določa, da morajo starši v 1. razred vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati osnovno šolo, dopolnili šest let. V kolikor starši menijo, da njihov otrok še ni pripravljen za vpis v šolo, lahko predlagajo odložitev šolanja, pri čemer pa je treba nepripravljenost posebej ugotavljati. Predlog lahko poda tudi zdravstvena služba.

Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se je število učencev, ki so v prvi razred osnovne šole vpisani z odloženim vpisom, v zadnjih sedmih letih skoraj podvojilo. Tako je bilo v šolskem letu 2010/2011 v 1. razred z odloženim vpisom vpisanih 809 od 17.922 učencev oziroma 4,5 odstotka vseh. V šolskem letu 2014/2015 je bilo na tak način vpisanih 1287 od 21.625 prvošolcev ali šest odstotkov vseh, v šolskem letu 2016/2017 pa že 1846 od 22.152 prvošolcev oziroma 8,3 odstotka vseh. Podatkov za letošnje šolske leto še ni, saj se bodo učenci, ki so jim odložili vpis, v osnovno šolsko leto vpisali šele jeseni.

Kot pravijo na ministrstvu, starši kot glavni razlog za odlog šolanja navajajo, da želijo otroku omogočiti še leto dni brezskrbnega otroštva, pogosto izražajo tudi bojazen, da otrok ne bo kos nalogam, ki jih bo imel v šoli.

V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije, kjer so na to temo zbrali nekaj odzivov staršev in učiteljev, pravijo, da želijo starši s predlogom za poznejši vpis predvsem vse najboljše otroku. Starši namreč gledajo bolj dolgoročno, otroka poznajo, zato so tudi predlogi o odložitvi šolanja večinoma utemeljeni, je za STA dejal predsednik omenjene zveze Anton Meden.

O predlogih za odložitev vpisa sicer odločajo šole, po podatkih Medena pa pri odločitvi poleg intelektualne presojajo tudi fizično, čustveno in socialno zrelost otroka. Zavrnitev predlogov je zelo malo.

Meden kot enega od kot razlogov za to, da se starši odločajo za odložen vpis, vidi v tem, da je prvi razred precej daleč od t. i. mehkega prehoda iz vrtca v šolo, kar so bila zagotovila ob začetku uvajanja devetletke. Namesto igranja in ne prezahtevnih učnih ciljev se tako za otroke v 1. razredu začne že precej resno učenje, je pojasnil. "Iz tega bi lahko sklepali, da je porast odloženih vpisov dejansko posledica prestavitve večjih obremenitev v 1. razred, ki jim znaten delež šestletnikov še ni kos," je dodal Meden.

Prvi razred je lahko še posebej zahteven za tiste, ki ob vstopu v šolo še niso dopolnili šest let. "Ker je vstop v šolo zahteven, starši velikokrat presodijo, da bo za njihovega otroka dolgoročno bolje, če bo pred soočenjem s takimi izzivi še eno leto zorel in šolo začel z lažjim in uspešnejšim obvladovanjem teh izzivov. Slikovito rečeno to pomeni, da bo zaradi odloženega vpisa z vrstniki z normalnimi napori korakal z ramo ob rami in se mu ne no treba ves čas mučiti s tem, da jih komaj dohiteva", je opisal Meden.

Na podlagi odzivov staršev, ki jih prejemajo, je Meden še dodal, da je marsikateremu staršu žal, da za svojega otroka ni predlagal odložitve vpisa, takih, ki bi poznejši vpis obžalovali, pa skorajda ni.

Starši lahko sicer otroka vpišejo v šolo tudi prej, kot je zakonska obveza, za kar pa se odloča le malo njih. V šolskem letu 2010/2011 je bilo v osnovno šolo predčasno vpisanih 39 otrok, v šolskem letu 2014/2015 65, v šolskem letu 2016/2017 pa 34.