Omenjeno strokovno izpopolnjevanje poteka v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in je eden od prvih pomembnih projektov Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije pri odpravljanju velikih pomanjkljivosti na področju prepoznavanja, obravnave, vzgoje in izobraževanja otrok, mladostnikov in odraslih oseb s spektroavtistično motnjo, so pred dnevi sporočili iz zveze.

Na strokovno izpopolnjevanje se je prijavilo več kot sto oseb, kar po njihovem kaže na to, kako nujna so v slovenski družbi tovrstna izobraževanja. Kot je za STA priznala predstavnica zveze nevladnih organizacij Sandra Bohinec Gorjak, žal v Sloveniji ne poznamo točne številke oseb s to motnjo, saj se pri nas njene pojavnosti ne spremlja sistematično.

Zaradi možnosti sistematičnega spremljanja pojavnosti omenjenih motenj, načrtovanja programov pomoči in oskrbe, kot tudi načrtovanja posameznih strokovnih služb, ki se ukvarjajo s področjem avtizma, pa bi bilo po njenih besedah potrebno uvesti register oseb z avtizmom.

Pristojne pediatrinje za diagnosticiranje sicer poročajo, da tedensko sprejmejo tudi 20 oseb z napotnico za diagnosticiranje avtizma, pojavnost spektroavtistične motnje pa tudi v svetu zelo strmo narašča.

"V naši državi je neurejenost pravic oseb s spektroavtistično motnjo že tolikšna, da jo lahko ocenjujemo za kršenje človekovih pravic," ocenjuje Bohinec Gorjakova, pri čemer si želijo predvsem hitrejšega in strokovnejšega odziva odgovornih državnih ustanov in ministrstev.

Predstavnica zveze nevladnih organizacij navaja glavne pomanjkljivosti v zgodnjem odkrivanju teh motenj, saj starše ob sumu, da gre pri njihovem otroku za spektroavtistično motnjo, medicinsko osebje ne napoti vedno v nadaljnje diagnostične postopke.

Prav tako je zgodnja terapevtska obravnava popolnoma neorganizirana, starši pa vse stroške terapij krijejo sami, kar po njenem kaže na neurejenost zavarovalniškega sistema.

Poleg tega strokovnim delavcem primanjkuje specifičnih znanj, saj izobraževanja niso sistemsko organizirana in so nekateri delavci primorani samoiniciativno iskati dodatna znanja.

Ministrstvo za šolstvo ne zagotavlja učinkovitega sistema stalnega strokovnega izobraževanja za vzgojitelje, učitelje, specialne pedagoge, logopede in druge strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju.

Med drugim je veliko otrok vključenih v inkluzivne izobraževalne programe, kjer nimajo svojega stalnega spremljevalca. Težave so tudi na področju glasbene vzgoje, saj otrok s temi motnjami v veliko primerih v glasbene šole ne vpisujejo.

Neurejeno je tudi področje odraslih. V Sloveniji je trenutno diagnosticiranje za odrasle osebe z avtizmom mogoče samo samoplačniško, saj nihče nima koncesije. Ker te osebe nimajo diagnoze, zanje tudi ni urejena pravica invalidnosti niti nimajo pravic do osebnega asistenta, ali možnosti bivanja v posebnem centru, ki bi skrbel za odrasle s spektroavtistično motnjo

Kot še ugotavlja Bohinec Gorjakova, so zelo nizke tudi možnosti za zaposlitev odrasle osebe z avtizmom, ki bi potrebovale prilagojeno delovno mesto, kjer pa bi bile lahko zelo učinkovite.