Pustni čas ima v naših krajih posebno mesto predvsem v srcih otrok, saj že od nekaj velja, da so se na pustni torek najmlajši, našemljeni v doma narejene maske, odpravili od vrat do vrat po vasi ali mestni okolici in se ob koncu dneva domov vrnili s polnimi rokami sladkarij, krofov in drobiža. Veljalo je, da pustne šeme prinašajo srečo in dobro letino, zato so jih bili veseli pri vsaki hiši. Danes sicer ta običaj vedno bolj tone v pozabo, tradicijo pa ohranjajo karnevali, ki jih organizirajo v večjih mestih. Pustna rajanja sicer segajo daleč v preteklost, ko so ljudje s tem praznikom obeleževali prebujanje narave in pozdrav pomladi. Krščanstvo je te navade poskušalo izkoreniniti, ker so bile izrazito poganske, a ko so videli, da jim to ne bo uspelo, so se vdali in jih prevzeli tudi sami.

Preberite še: Pustni karnevali po Sloveniji

Danes se pust po svetu praznuje precej različno. Ponekod gre za enodnevni dogodek, drugje za niz festivalov, ki trajajo več mesecev, povsod pa mu sledi tako imenovani post pred veliko nočjo. Tradicionalno ga sestavljajo bolj ali manj bučne javne zabave in karnevali, ki v določenih delih sveta spominjajo že na cirkuške predstave. Ljudje se preoblečejo v raznorazne kostume in si nadenejo maske ali pobarvajo obraz in se tako vsaj za en dan prelevijo v tisto, kar so si že od nekdaj želeli postati. Sicer so pustovanja tradicionalno domena katoliških in deloma tudi vzhodno-ortodoksnih kultur. Etimološko gledano naj bi besedo karneval povezovali z dvema možnima izvoroma, in sicer z italijansko besedo carne, kar pomeni meso in ima korenine v krščanstvu (dan po karnevalu naj bi se namreč odpovedali mesu), ter z latinsko besedo carrus, ki pomeni avto in ga povezujejo z zgodnjimi religijami. Z leti se je na različnih celinah pustovanje izoblikovalo v različne smeri in v nadaljevanju predstavljamo nekaj izmed najbolj tipičnih.

Italija

V Italiji je zagotovo najbolj znan znamenit beneški karneval, ki si ga vsako leto ogleda tudi veliko Slovenk in Slovencev. Tradicionalno se začne 58 dni pred veliko nočjo in konča na pustni torek. Njegovi začetki segajo v zgodnje 12. stoletje, ko so bile razlike med različnimi socialnimi sloji prebivalstva zelo velike in so z maskami ljudje na vsakoletnem praznovanju skrivali svojo pripadnost in materialno preskrbljenost. Danes karnevalsko dogajanje v Benetkah vsako leto obišče več kot tri milijone ljudi z vsega sveta. Osrednji dogodek je izbor najboljše maske, pri katerem žirija, sestavljena iz modnih oblikovalcev in mednarodnih kostumografov, izbere "La Maschera piu bella" – najlepšo masko. Prav te so osrednja značilnost praznovanja pusta v Benetkah. Nekoč so jih meščani nosili na vseh družabnih dogodkih vse od 26. decembra pa do pustnega torka, danes je praznovanje omejeno na vsega dva tedna. Priprava mask poteka tako rekoč vse leto, izdelovalci pa so že v preteklosti uživali poseben ugled v družbi. Narejene so lahko iz usnja ali s pomočjo originalne steklarske tehnike. Če so bile včasih enostavno oblikovane in praktične, danes predstavljajo simbol Benetk in so zato temu primerno bogato okrašene, z zlato ali srebrno podlago ter posute z bleščicami in kristali.

Nemčija

Tudi v Nemčiji vsako leto v vseh večjih mestih potekajo pustni karnevali, ki privabljajo na tisoče obiskovalcev. Na ulicah je v tem času največ mask politikov in znanih osebnostih, vrhunec praznovanja pa so povorke na tovornjakih. Eden največjih nemških pustnih karnevalov se odvija v mestu Köln, kjer pustovanje organizirajo že vse od začetka 19. stoletja. Pustni čas se v tem mestu prične že zelo zgodaj – 11. novembra ob 11.11. Pustna vročica se nato začne stopnjevati na pustni četrtek, vrhunec pa doseže na tako imenovani ”Rosenmontag” – vrtnični ponedeljek z uradno parado, ki se začne ob 10.30, in ji sledi ustoličenje karnevalskega kralja. Zabava se nadaljuje tudi v torek in se konča na pepelnično sredo, ko utrujeni zabavljači z ribjo juho zdravijo mačka.

Belgija

Belgijci se lahko pohvalijo z enim najstarejših uličnih karnevalov v Evropi, katerega začetki segajo že v 14. stoletje. Odvija se v mestu Binche in je del Unescove kulturne dediščine. Na pustni torek mesto Binche zavzame tisoč izbranih posebnih klovnov, imenovanih Gilles, ki so oblečeni v kostume v barvah belgijske zastave, na glavah imajo značilne voščene maske z rdečimi brki, obuti pa so v lesene cokle. Ti klovni na pustni torek od zore do mraka na zvoke bobnov po ulicah plešejo svoj starodavni ples 'pas de Gilles' in s palicami, ki jih nosijo v rokah, odganjajo zle duhove. Družbo jim delajo poljubno našemljeni domačini in turisti. Popoldne si Gillesi snamejo maske in si na glave nadenejo ogromne klobuke okrašene z nojevim perjem ter se odpravijo po mestu s košarami pomaranč, ki jih mečejo med zbrane množice.

Španija

V španski Vilanovi vsako leto priredijo prav posebno vrsto pustnega rajanja. Maske se zberejo na ulici in med njimi se vname vojna za sladko zmago. Gre za tako imenovano Guerro de Caramelos oziroma vojno s karamelo, v kateri se udeleženci obmetavajo z bonboni ter tako središče mesta spremenijo v pravo vojno polje za sladkosnede.

Tenerife

Na Kanarskem otoku Tenerefe se od pusta poslovijo na prav poseben način. Na pepelnično sredo v mestu Santa Cruz de Tenerife namesto pusta pokopljejo kar ogromno sardino. Seveda ne gre za pravo ribo, temveč kipec v obliki sardine, ki ga pokopljejo v zemljo ali sežgejo. Ta obred simbolizira ponovno rojstvo in očiščenje slabih navad.

Grčija

Tako kot drugod v ortodoksnem in katoliškem svetu je tudi pri Grkih pust povezan z bližajočim se postom. Karnevalu pravijo tudi Apokries, kar v prevodu pomeni slovo od mesa in napoveduje predvelikonočni post, ki se začne s tako imenovanim 'čistim ponedeljkom'. Pred tem dnevom je kar cel mesec posvečen različnim povorkam in pustnim rajanjem, ki se dogajajo po vsej državi. Najbolj burno je praznovanje v tretjem največjem grškem pristaniškem mestu Patras, ki traja kar tri dni in tri noči, poleg številnih mask pa vključuje tudi koncerte, iskanje skritega zaklada, splavarske prireditve in dramske uprizoritve. Končno dejanje je simbolni sežig kralja karnevala, ki močno spominja na naš sežig pusta. Drugod po državi so praznovanja nekoliko manjša in osredotočena predvsem na tradicionalne maskote, predvsem zgodovinske heroje, kralje, v zadnjih letih pa tudi politike. Ponekod se festival zlije s tradicijo in v teh krajih maske plešejo tradicionalne grške plese in se zabavajo ob žlahtnih kapljicah domačih sort vin in žganice.

Brazilija

Brazilski pustni karneval velja za steber njihove kulture in tradicije. Znan je po vsem svetu in že desetletja se gruče turistov vsako leto množično odpravijo na ekstazo zabave, plesa in vročih teles. Velja za eno največjih zabav na svetu, saj ga v enem dnevu obišče skoraj pet milijonov obiskovalcev. Osrednja značilnost karnevala je samba, poželjiv in vroč latinskoameriški ples, ki ga spremljajo zapeljivi kostumi. Dekleta in ženske iz cele države se čez vse leto v šolah sambe pripravljajo na spektakel, na katerem predstavljajo svojo pokrajino. Največji karneval organizirajo v Riu de Janeiru, kjer se ravno ob tem prazniku mesto za teden dni ustavi, glavno besedo pa prevzamejo povorke in vozovi, na katerih plešejo prelestne lepotice, okrašene s perjem, pozlačenimi naglavnimi maskami in unikatnimi opravami. Na mimohodih poskušajo čim bolj navdušiti občinstvo in žirijo, ki na koncu izbere zmagovalno ekipo. Podobne parade potekajo praktično v vseh južnoameriških državah, le da so manj znane in posledično tudi manj obiskane.  

Karibi

Na Karibih je pustovanje največji dogodek v letu, zato ne preseneča, da se nanj pripravljajo več mesecev. Zgodovina karnevala sega v 18. stoletje, ko so otočje naselili Francozi in s seboj prinesli kulturo, navade ter tudi pustno rajanje. Posnemanje gosposkih plesov, ki so jim dodali svoje rituale in folkloro, je rodilo enega najbolj pisanih in znanih karnevalov. Pustni čas se začne takoj po božiču, vrhunec pa doseže na pustni ponedeljek, ko se že ob 4. uri zjutraj začne zabava J’Ouvert, ki traja vse do torkovega mraka. Tako kot v Braziliji, so tudi za Karibe značilne povorke pisanih kostumov, veliko je plesa in glasbenih nastopov.

Združene države Amerike

V Združenih državah Amerike najbolj znan pustni karneval poteka v mestu New Orleans, kjer se karnevalsko obdobje začne 6. januarja, višek pa je zabava na pustni torek, imenovana Mardi Gras oziroma 'debeli torek'. Že v tridesetih letih 18. stoletja so v New Orleansu karneval praznovali na elegantnih in razkošnih plesih. Leta 1872 je skupina podjetnikov predstavila kralja karnevala Rexa, v čast takratnemu gostu, ruskemu velikemu vojvodi Romanovu, pa so za uradne barve karnevala izbrali vijolično, zeleno in zlato, barve dinastije Romanov. Vijolična predstavlja pravico, zlata moč in zelena vero. Leta 1875 je guverner Louisiane razglasil pustni torek za uradni praznik in to je ostal vse do današnjih dni. Na Mardi Grasu se po ulicah na orgomnih vozilih, imenovanih 'floati' vozijo razne našemljene skupine, imenovanje 'krewes' in med zbrano množico mečejo razne umetne kovance in plišate živali.

Kako pa praznujemo Slovenci?

V stari slovenski pratiki je bil že od nekdaj pri opisu pustovanja narisan lik po imenu Pust in ker smo mu morali dati živo podobo, so ga naši predniki poimenovali kurent in mu na pustni torek voščili za god. Velja za glavni simbol veselja in na Štajerskem pravijo, da v deželo prinaša dobro in odganja vse slabo. Na sebi ima debelo ovčjo kožo, okrog pasu pa ima privezane zvonce, s katerimi naj bi preganjal zlo. Obvezni del opreme so še značilna maska z dolgim jezikom, rdeče gamaše in ježevka, okrog katere mu dekleta vežejo robce. Če so se nekoč v kurenta lahko oblekli samo samski fantje, se v težko opremo, ki tehta tudi do 40 kilogramov, danes oblečejo tako fantje, moški in otroci kot tudi dekleta in žene. Poleg kurentov so izjemno priljubljena slovenska maska so tudi laufarji, ki na glavi nosijo lesene maske, izrezljane iz mehkega lipovega lesa, ki slovi kot simbol slovenstva. Laufarji naj bi predstavljali naše prednike, vaške posebneže, prav tako pa tudi značilne karakteristike različnih družbenih skupin in poklicev pri nas. Njihov osrednji lik je pust, ki naj bi simboliziral zimo in vse slabo, kar se je v preteklem letu zgodilo in bi ga bilo zato treba čim prej usmrtiti in s tem v pokrajino povabiti pomlad.

In ker Slovenci že od nekdaj veljamo za knjižne molje, je še danes med pustnimi maskami tudi veliko likov iz raznih literarnih del slovenskih avtorjev. Tako Cerknico vsako leto obiščejo čarovnice s Slivnice, o katerih pripoveduje Slava vojvodine Kranjske. Dogodka nikoli ne zamudi niti najbolj znana med njimi, znamenita Uršula, ki prinaša zabavo in veselje. Po ulicah istega mesta (ter seveda številnih drugih) se vsako leto sprehodijo tudi "najpametnejši" ljudje na svetu – Butalci – ki se prav za to priložnost pripeljejo iz daljnih Butal in jih je v svoji knjigi upodobil legendarni Fran Milčinski. Ljudje so vedno znova navdušeni nad njihovimi domislicami, ki lahko rešijo svet. Čas si v tem obdobju vzame tudi Martin Krpan in s svojo kobilico pride obiskat praznovanja ter pleše s čarovnicami in veselo razlaga, kako je treba 'švercati' sol. Praznovanja so ponavadi tako bučna, da prebudijo celo kralja Matjaža, ki s svojim spremstvom pride pogledat, kaj povzroča tak hrup in se malo razmiga in poveseli z množico na ulicah. Znani so še številni drugi knjižni junaki, kar kaže na to, da Slovenci cenimo svojo kulturno dediščino in znamo uporabljati svojo domišljijo.