Podhranjenost je kriva za približno polovico smrti med otroki, mlajšimi od pet let. Poleg več kot treh milijonov mrtvih ima kakih 162 milijonov otrok zaradi kronične podhranjenosti motnje v rasti in razvoju. 99 milijonov jih ima nezadostno težo.

Zaradi manjše produktivnosti in stroškov zdravljenja, ki so posledica podhranjenosti, se po ocenah WHO in FAO izgubi pet odstotkov svetovnega prihodka, kar je približno 3500 milijard dolarjev ali 500 dolarjev na osebo letno.

Od prve mednarodne konference o podhranjenosti leta 1992 so bili sicer doseženi pomembni koraki v boju proti lakoti in podhranjenosti, a napredek ni zadosten in ni uravnotežen, je opozoril vodja FAO Jose Graziano da Silva.

V agenciji ZN vlade pozivajo, naj sprejmejo bolj ambiciozne zaveze za zagotovitev zdrave prehrane za vse. V ta namen novembra letos v Rimu 22 let po prvem vrhu pripravljata novo, šele drugo mednarodno konferenco na to temo, sta napovedali. Med drugim se je bo udeležil papež Frančišek.

Od začetka 90. let 20. stoletja se je podhranjenost zmanjšala za 17 odstotkov, a to pomeni, da je več kot 840 milijonov ljudi še vedno kronično podhranjenih, podatke WHO in FAO navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Več kot dve milijardi ljudi trpita za eno ali več oblikami pomanjkanja mikronutrientov, kamor spadajo vitamini, minerali in esencialne maščobne kisline, po drugi strani pa jih je pol milijarde predebelih.