Saša nam je v intervjuju za Bibaleze.si zaupala, kakšna malčica je Aria, kako z družino preživlja proste trenutke, izvedeli pa smo tudi, kako lepa mamica skrbi za svoje telo.
Saša, Aria bo kmalu imela tretji rojstni dan, v kakšno osebico se je razvila?
Res je, poleti ima rojstni dan! In prav ne morem verjeti, da smo skupaj že dobri dve leti in pol! Čudovito je opazovati, kako raste in se razvija majcena osebnost, hkrati pa – tako kot verjetno vsak starš – včasih tudi jaz začutim veliko težo odgovornosti ob misli na to, da TO malo bitje prav jaz pripravljam za življenje in vstop v svet. Uff …
Tako rada bi, da bi bila Aria srečen, samozavesten, ljubeč, sočuten in odgovoren človek. In tako zelo upam, da ji bom lahko dala pravo "popotnico" ljubezni in vzgoje zato, da bo taka (p)ostala.
Aria je zdaj, pri dobrih dveh letih, zelo družabna, vesela, prijazna, nežna in ljubeča punčka. Nad vrstniki, še posebno pa nad dojenčki je čisto navdušena. Ves čas klepeta in ima strašno veliko povedati. Je radovedna in brez prestanka sprašuje, raziskuje in hkrati odkriva meje, do katerih sme.
Ja, tudi trma je že na obisku. Včasih imam celo občutek, da ne samo na obisku, ampak si je vzela kar en manjši dopust pri nas (smeh). Ampak običajno se kar uspemo dogovoriti tako, da smo vsi zadovoljni. Razen pri tistih stvareh, pri katerih z Miho odločno vztrajava. Takrat včasih sledi nekaj minut "hlajenja" v njeni sobici, kjer se v miru razjoka. Ko se umiri, sama pride nazaj in je ponavadi – zanimivo – zelo dobre volje.
Kako z malčico preživljate skupen prosti čas? Kaj se najrajši igra?
Zdaj, ko so lepši dnevi, gremo radi na sprehod v gozd, precej pogosto na njeno željo obiščemo živalski vrt ali gremo na obisk k njeni prijateljici. Skupaj veliko rišemo, barvamo, oblikujemo figurice iz plastelina, sestavljamo sestavljanke, beremo … ali pa si z Miho zanjo izmišljujeva pravljice. Miha je v tem sploh pravi mojster!
Si z Mihom vzameta tudi čas zase?
Hja … No … V bistvu (smeh) … Ne prav dostikrat! Vseeno pa nama ostane kakšna večerna urica v dvoje in v njej "použivava" kot prava gurmana (smeh).
Videti ste čudovito. Kako skrbite za svojo postavo? Se ukvarjate s kakšnim športom?
Najprej – hvala! Nimam občutka, da sem videti ravno čudovito, čeprav to verjetno vsi radi slišimo, tudi kadar ni ravno čisto, čisto res (smeh). Vseeno pa sem s svojim videzom kar zadovoljna, predvsem zato, ker sem postala do sebe po nosečnosti mnogo manj stroga in kritična. S športom se žal ne ukvarjam, me pa vsakokrat znova rešijo naravne metode za oblikovanje telesa, ki potekajo pod nadzorom visoko usposobljenih terapevtk in osebnih svetovalk. K njim se po pomoč zatečem takrat, ko se mi moj odsev v ogledalu res ne zdi več prav nič prijazen. S pomočjo njihovih programov se zelo hitro spet malo "pooblikujem", toliko, da se v svoji koži spet dobro počutim. Potem pa mi žal za vzdrževanje vedno zmanjka volje in motivacije. Na srečo si pomagam tudi z ročnimi limfnimi drenažami, ki jih terapevti delajo v našem družinskem terapevtskem centru. Čeprav tovrstne terapije največkrat uporabljamo za zmanjševanje oteklin in zategovanja, so odlične tudi za odpravljanje celulita in za lepšo obliko nog.
Kaj pa zdrava prehrana?
No, … za zdravo prehrano mi največkrat zmanjkuje časa in včasih sem zaradi tega nase pošteno jezna. Sledijo seveda strastne zaobljube, da bo v prihodnje bolje, ki pa nekako ne doživijo ravno čisto prave izpolnitve (smeh).
