Battelino s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike Ljubljana je na nacionalni konferenci ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni navedel, da letno sprejmejo med pet in deset otrok z moteno glukozno toleranco, hudo inzulinsko rezistenco in sladkorno boleznijo tipa dva.

Ti otroci obolevajo že v starosti 10 do 15 let, zato je vključevanje vse družine v obravnavo nujno, a uspeh pogosto slab. Zdravljenje namreč zahteva nižanje telesne teže in redno športno aktivnost. A družine kljub opozorilu, kako zahteven je lahko potek sladkorne bolezni tipa dva, ko se začne v otroštvu, spremembo načina življenja izjemno težko sprejmejo, je Battelino dejal na današnji nacionalni konferenci, ki jo je ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni organizirala koordinativna skupina tega programa.

Batttelino sicer upa, da bodo zajezitev debelosti pri otrocih uspeli podaljšati vse do obdobja pubertete. Opozoril je, da lahko stroka pri preprečevanju bolezni tipa dva pri otrocih le svetuje, družba pa mora pomagati na primer s sprejemom zakonodaje, ki bi obdavčila nezdravo prehrano. "Sramota je, da takšne zakonodaje v Sloveniji ne moremo sprejeti. To je tudi jasen znak, kdo je na oblasti; zagotovo ne stroka in ljudje, ki zaradi takšnega načina življenja zbolijo," je prepričan.

V intenzivnem porastu je tudi sladkorna bolezen tipa ena pri otrocih, torej avtoimunska oblika bolezni. Po njegovih navedbah se pojavnost te bolezni pri otrocih vsako leto poveča za štiri odstotke, pri mlajših od šestih let celo za osem odstotkov. Ti otroci predstavljajo že tretjino vseh sprejetih z novoodkrito sladkorno boleznijo na pediatrično kliniko, je dejal. Povprečna starost otroka ob sprejemu v bolnišnico se je znižala za tri leta.

Pri sladkorni bolezni je pomembno hitro odkrivanje te bolezni, dodaten doprinos k odkrivanju sladkorne bolezni pa so prispevale referenčne ambulante. V preteklem letu so v referenčnih ambulantah po besedah Mateje Bulc z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani odkrili več kot 10.000 primerov nezdravljenih kroničnih bolezni. Največji delež kroničnih nenalezljivih bolezni pripada sladkorni bolezni.

V Sloveniji se pripravlja več strategij z namenom preprečevanja debelosti, v njihovo pripravo in implementacijo partnerji nacionalnega programa želijo dejavneje vključiti v obdobju naslednjega akcijskega načrta, je dejala Jelka Zaletel s Koordinativne skupine nacionalnega programa. Slovenija ima sicer nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020 od aprila 2010.