Desetletni Kieran Clark iz Velike Britanije se je pred petimi leti zaradi nedolžnega odmerka penicilina, ki je sprožil reakcijo, bolj znano kot Stevens-Johnsonov sindrom, boril za življenje. Preživel je, a popolnoma oslepel. Danes je skrivnost njegovega uspeha na judo tekmovanjih izredna koncentracija, zaradi česar v boju s popolnoma zdravimi nasprotniki tudi zmaga. "Mislim, da sem zato tako dober v judu. Vzamem si čas in čakam na pravo potezo.“ Zdaj je v pripravlja na državno prvenstvo v juliju. Judo je začel trenirati potem, ko je oslepel, in do danes je že zmagal na dveh državnih tekmovanjih.

40-letna mama Debbie pravi, da je Kieran usodno reakcijo na penicilin doživel po drugem odmerku. Kieran je dobil rane po telesu, nekatere tudi po ustih, zaradi česar ni mogel govoriti. Odpadli so mu nohti in trepalnice, reakcija pa je uničila njegove roženica in ostal je slep. "Skoraj leto dni sem živel pod odejo, ker so bile moje oči tako občutljive na svetlobo. Imel sem tri operacije oči. Bolečina je bila neznosna, a najbolj mi je šlo na živce to, da so se vsi pogovarjali, ali bom sploh preživel. Povsem vseeno mi je bilo, ali se bo to zgodilo, hotel sem samo preživeti. Nekateri me sprašujejo, kako je biti slep, pa pravim, da mi je všeč, ker ne morem videti ničesar slabega, kar se dogaja na svetu.“

Sprva Kierana niso hoteli sprejeti v judo klub, a ko je za šalo premagal nekaj njegovih članov, so le popustili. "Všeč mi je vzdušje v klubu. Včasih se doma razjezim, pa odidem na trening in se na dober način znebim vseh težav.“ Trenira trikrat na teden pri lokalni humanitarni organizaciji Bucks Vision, katere član je postal pozneje.

"Neverjeten je, še bolnišnično osebje je presenečeno, kako pozitivno je sprejel svojo slepoto. Sam pravi, da ga ne moti, a mislim, da z borbami rešuje svoje težave, zato tudi trdi, da jih nima. Na nekatera tekmovanja ga sploh nočejo sprejeti zaradi njegove varnosti, mene pa bi  na njihovem mestu bolj skrbelo za varnost drugih tekmovalcev,“ pravi ponosna mama Debbie.