Kot prve so med primeri kršitev pravic navedli nerešene pritožbe na področju sociale, saj je po podatkih varuha ministrstvo od več kot 20.000 prejetih pritožb do danes rešilo približno 9000 pritožb, vse ostale pa naj bi bile po zagotovilih ministrstva rešene do konca leta. Namestnik varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič je dejal, da so ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na zaostanke večkrat opozorili.

Dolčič meni, da bi moralo ministrstvo to problematiko čim prej rešiti, saj zaostanki rušijo zaupanje v pravno in socialno državo. Pri varuhu jim zato predlagajo, da na delo s pritožbami začasno razporedijo vse strokovno usposobljene zaposlene. "Odprava zaostankov na tem področju bi morala biti absolutna prioriteta, dokler ne bo zagotovljeno odločanje v rokih, ki jih določa zakon," je pojasnil Dolčič in dodal, da je ta rok 60 dni.

Pri varuhu opozarjajo tudi na nepravilno ugotavljanje materialnega stanja družin, ki prosijo za javna sredstva, in sicer po uveljavitvi nove zakonodaje s področja uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Januarja lani so ministrstvo za delo tudi obvestili o nekaterih kršitvah pravic, vendar so bila opozorila preslišana, je dejal svetovalec varuhinje Lan Vošnjak.

Pojasnil je, da je ministrstvo posameznikom ali družinam iste prihodke, na primer enkratni znesek od prodaje premoženja, štelo v prihodke družine dve leti zapored.

Pri varuhu pojasnjujejo, da jih je precej pobudnikov opozorilo, da so v zadnjem letu zaslužili tako malo, da jim ni bila izdana dohodninska določba. Pri odmeri pravic iz javnih sredstev pa je bilo šteto, da za to leto ni podatka, razvidnega iz dohodninske določbe in so zato na ministrstvu upoštevali podatke iz leta prej.

Takšna praksa se je nadaljevala do konca lanskega leta, ko je višje delovno in socialno sodišče v več primerih razsodilo, da takšno razumevanje zakona ni pravilno, po čemer je bila praksa odločanja na prvi stopnji spremenjena. Vendar pa so ostale prikrajšane vse osebe, ki se niso pritožile, zato pri varuhu menijo, da bi morala država napako popraviti in vsem prikrajšanim povrniti sredstva, ki so jim bila neupravičeno odvzeta.

Pri tem je Vošnjak opozoril tudi na osebe, ki razpolagajo s premoženjem, od katerega nimajo in ne morejo imeti ekonomske koristi, vendar pa se takšno premoženje upošteva pri določanju obsega pravic iz javnih sredstev. Pri tem je kot primer navedel zemljišča, po katerih poteka občinska cesta.

Na novinarski konferenci so kot problematično izpostavili še prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin prejemnikov denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Vpis prepovedi, ki ga država opravi z namenom zavarovanja denarne terjatve iz naslova izplačanih denarnih socialnih pomoči in varstvenega dodatka, je po mnenju Dolčiča prekomeren poseg v pravice posameznikov. Država bi po njegovem mnenju lahko to področje uredila bolj življenjsko in prijazno.