Poročilo je bilo narejeno na podlagi analize izobraževanja, duševnega zdravja, alkoholizma, gospodarskih priložnosti in okolja v 41 gospodarsko razvitih državah, med katerimi so se najboljše odrezale Nemčija ter skandinavske države, najslabše pa Romunija, Bolgarija in Čile.

Presenetljivo nizko so se v poročilu znašle tudi države, kot sta Nova Zelandija in ZDA.

"Višji dohodki niso nujno povezani z višjim standardom življenja otrok in lahko celo privedejo do večanja prepada med bogatimi in revnimi", je dejala direktorica Unicefovega raziskovalnega centra Innocenti Sarah Cook.

Poleg odprave revščine, se je poročilo osredotočalo tudi na odpravo lakote, kakovost izobraževanja, gospodarsko rast, enakost spolov ter splošno zdravje in dobro počutje, kjer ugotovitve nakazujejo na naraščajoče število mladih z duševnimi težavami.

Slovenija se pri številnih indikatorjih uvršča daleč pred nekatere gospodarsko razvitejše države. Pri odpravi revščine se Slovenija nahaja na 11. mestu, s čimer se uvršča višje od Hrvaške, Italije, Madžarske, Belgije in Avstralije. Na 11. mestu se Slovenija nahaja tudi po zdravju in dobrem počutju otrok, kjer zasedamo mesto med Južno Korejo in Švico. Najvišje se Slovenija uvršča glede gospodarske rasti, kjer zaseda deveto mesto, takoj za Nizozemsko.

Glede na rezultate se nobena država ni dobro odrezala v vseh kazalnikih blaginje otrok. Unicef zato oblikovalcem politik svetuje, da naj bodo otroci postavljeni v središče pravičnega in trajnostnega napredka, da noben otrok ne sme biti pozabljen ter da so potrebne izboljšave v zbiranju primerljivih podatkov, kot so recimo nasilje nad otroki, razvoj v zgodnjem otroštvu, migracije in spoli, so ob tem danes sporočili iz Slovenske fundacije za Unicef.