Omenjene ukrepe prakticira le 15 držav na svetu. To so Belorusija, Bolgarija, Kuba, Francija, Madžarska, Italija, Latvija, Luksemburg, Portugalska, Romunija, Ruska federacija, San Marino, Švedska, Turkmenistan in Ukrajina.

Slovenija v svetovnem merilu velja kot država s številnimi ugodnostmi v korist družin z majhnimi otroki ter dobro vzpostavljenim sistemom predšolske vzgoje in izobraževanja. Po podatkih Statističnega urada RS je v predšolsko vzgojo vključenih 90,5 odstotka otrok, starih od štiri do šest let. V omenjeni študiji pa Slovenijo do najvišjega mesta na lestvici loči le uvedba dveh let brezplačne predšolske vzgoje.

Avtorji poročila Sloveniji priporočajo povečanje vključevanja otrok v predšolsko vzgojo. Opozarjajo, da ima slednja ključen pomen za razvoj in socializacijo najmlajših ter pomemben učinek na zmanjšanje revščine in socialne politike. V poročilu so pozdravili omembo cilja dvigovanja stopnje vključenosti otrok starih od štirih do šestih let v program predšolske vzgoje in varstva na 95 odstotkov v Resoluciji o družinski politiki 2018-2028. Priporočajo uvedbo brezplačne predšolske vzgoje za vse otroke, saj bi tako zmanjšali razlike med otroki iz različnih okolij, vključenost otrok v predšolsko vzgojo pa blaži stopnjo tveganja revščine in razlike.

V poročilu še ugotavljajo, da 85 milijonov otrok, mlajših od pet let, odrašča v 32 državah, kjer nimajo vzpostavljenega niti enega od treh že omenjenih ukrepov. Kar 40 odstotkov teh otrok živi v Bangladešu in ZDA. Obenem v poročilu navajajo, da okoli 75 milijonov otrok, mlajših od pet let, živi na vojnih območjih, kjer so izpostavljeni izrednemu stresu, ki lahko ovira zdrav razvoj možganov, kar 155 milijonov otrok, mlajših od pet let, pa zaostaja v rasti zaradi pomanjkanja ali neustrezne hrane, bolezni in nezdravega okolja za odraščanje.

Četrtina otrok, starih od dveh do štirih let, v 64 državah ni vključenih v organizirane aktivnosti, ki so potrebne za ustrezen možganski razvoj. To so denimo igranje, branje in prepevanje. Približno 300 milijonov otrok na svetu živi na območjih, kjer je zrak onesnažen in strupen, kar prav tako lahko škodi možganskemu razvoju.

V poročilu še opozarjajo, da z izostankom ustreznih možnosti za razvoj v zgodnjem otroštvu, ogrožamo razvoj celotnih družb in gospodarstva. Kot so navedli, so otroci iz revnejših gospodinjstev, ki so imeli možnost igranja in bili deležni zgodnjega učenja, kot odrasli v povprečju zaslužili četrtino več kot tisti, ki v zgodnjem otroštvu te možnosti niso imeli.

Avtorji poročila še opozarjajo svetovne vlade, da vlaganje v prva leta otrokovega življenja prinaša številne ekonomske prednosti in koristi v prihodnosti. Večina držav za programe v zgodnjem otroštvu nameni manj kot dva odstotka izobraževalnih proračunov, so še zapisali.