V prvem tednu šolanja na daljavo so splet preplavila mnenja staršev šoloobveznih otrok. Nekateri so navdušeni, drugi presenečeni, koliko dela je, tretji pozivajo učitelje k zmernosti. So v različnih situacijah. Eni imajo doma dovolj računalnikov in dobre spletne povezave, drugi ne. Eni imajo dovolj znanja za pomoč otrokom, drugi ne. Eni so doma in ne delajo, drugi delajo od doma (med drugim tudi učitelji), tretji hodijo v službo in jih po končanem delovniku doma čaka še delo z njihovim šolarjem ali celo več šolarji. Veliko pa je tudi odvisno od otroka, njegovih sposobnosti, značaja in volje ter seveda starosti.

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec ob koncu prvega tedna zadovoljna ugotavlja, da šolanje doma dobro poteka. "Kljub začetnim težavam prvega dne je že v torek izobraževanje na daljavo potekalo bolj tekoče, spletne platforme in storitve so danes stabilnejše," je zapisala v sporočilu za javnost. Zahvalila se je vsem sodelujočim deležnikom in nanizala nekaj statističnih podatkov, med njimi, da se je v prvem tednu v izobraževanje na daljavo vključilo 380 od 455 osnovnih šol. "Z drugimi besedami je izobraževanje na daljavo za 122.500 učenk in učencev izvedlo nekaj več kot 14.000 učiteljic in učiteljev v državi. Podatek je v primeru srednjih šol še boljši. Izobraževanja je bilo s strani skoraj 400 profesoric in profesorjev deležnih 40.000 dijakinj in dijakov," je sporočila.

Po njenih podatkih so otroci in učitelji največkrat komunicirali preko elektronske pošte, spletnih učilnic, spletnih strani in socialnih omrežij. "Kot zanimivost lahko povem, da je v spletnih učilnicah najbolj živahno v jutranjih in večernih urah," je zapisala. Največ šolarjev – tudi po 15.000 naenkrat – je v Arnesovih učilnicah "sedelo" okoli 10. ure. Zaveda pa se tudi težav okoli 700 otrok, ki doma nimajo računalnika ali imajo premalo računalnikov oziroma nimajo interneta ali imajo slabe spletne povezave. Šole nekaterim skušajo pomagati s svojimi računalniki, nekateri učitelji tiskajo gradivo in ga odlagajo v poštne nabiralnike. Nekaj računalnikov je ponudilo ministrstvo, nekaj jih bodo dobili od donatorjev. Glede spletnih povezav pa so na ministrstvu v povezavi z omrežnimi ponudniki.

Gregor Pečan: Vsi se zelo trudimo. Ob koncu si bomo zaslužili dopust

Iz zapisov v različnih skupinah staršev je tudi razvidno, da se šolanje na daljavo razlikuje od šole do šole, od učitelja do učitelja. Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev, Gregor Pečan je pojasnil, da učitelji ostajajo avtonomni pri poučevanju, kot so bili tudi doslej. Sicer pa jim je sam svetoval, naj se poslužujejo vseh možnih poti – od spletnih učilnic, filmov, kvizov, odklenjenih portalov založb, fizično učbenikov, delovnih zvezkov, tiskovin ... Da lahko denimo tudi starši, ki imajo doma več šoloobveznih otrok in en računalnik, lažje razporedijo delo, tako da je en otrok za računalnikom, drugi dela naloge v delovnem zvezku, tretji rešuje tiskovine, je dejal.

Njegova izkušnja s šolanjem na daljavo je sicer povečini pozitivna, saj je prejel več pohval staršev. Zaveda pa se, da nekateri nimajo računalnikov in da imajo slabe spletne povezave, kar sicer rešujejo, ter da so številni starši pod večjim pritiskom, saj tudi delajo ali od doma ali hodijo v službo. Na prošnjo, kako pomagati staršem, ki imajo težavo pripraviti otroke k učenju doma, je najprej opozoril, da zadnja leta opažajo, kako so učenci vse manj motivirani. V učilnici pa morajo učitelji naenkrat motivirati več kot 20 učencev, je poudaril. Ampak vseeno opaža visoko stopnjo motivacije za šolanje na daljavo, o čemer priča tudi podatek, da so se na začetku sesuli strežniki zaradi prevelikega obiska.

Staršem predvsem svetuje, naj spremljajo početje otrok, naj morda prerazporedijo učno snov tudi po željah otrok in naj jim po potrebi pomagajo. In kam naj se obrnejo, če ne znajo pomagati? Pri mlajših šolarjih naj starši za pomoč prosijo učitelja, starejši pa naj se sami posvetujejo ali z učiteljem ali s sošolcem. "Naj si tudi otroci pomagajo med seboj, tako kot smo si mi nekoč. Učenec, ki bo pomagal, bo še bolj utrdil snov, obenem pa bo naučil sošolca," je dejal Gregor Pečan. Sicer pa nasprotuje morebitnem podaljšanju šolskega leta na račun poletnih počitnic. Po njegovih besedah šola teče, učenci se učijo, vsi se zelo trudijo. Morebitno težavo vidi le pri devetošolcih in maturantih, vendar se lahko po njegovih ocenah zanje ustrezno prilagodi učni načrt v prihodnjih letnikih, saj bodo ob vstopu v novo šolsko leto vsi na istem. Prepričan je tudi, da si bomo ob koncu vsi zaslužili dopust, saj vsi vlagajo velike napore v šolanje na daljavo, tako učenci, starši in učitelji.

Dragoceni nasveti mamice, ki se spozna na šolanje na domu

Gita Mateja de Laat pa je mamica, ki je otroke že prej šolala na domu. Na vprašanje, kako motivirati otroke, je odgovorila, da moramo vedeti, da ni čarobne palčke. "Če otrok tudi v preteklosti ni imel motivacije za učenje, naloga verjetno ne bo lahka. A vseeno lahko poskusimo. Vsi vemo, da se otroci najlažje učijo, kadar jih snov zanima. Mlajše otroke lahko starši k učenju spodbudimo tako, da jim skušamo snov prikazati na zanimiv način. Pogosto pa otroke k učenju pritegne tudi, da mu pokažemo, da snov zanima tudi nas. Povabimo ga, da se skupaj lotimo učenja," svetuje. Po njenih ocenah pa bi morali biti najstniki že toliko zreli, da jih sploh ne bi bilo treba dodatno motivirati za učenje. "A ni tako preprosto. Marsikateremu najstniku učenje v šoli že dalj časa ni bilo blizu, zato je nemodro pričakovati, da se bo doma učil z veseljem. A povezava med starši in najstniki, njihov medsebojni odnos, lahko dela čudeže. Če mu pokažemo, da nam je pomembno, kako se počuti, kaj ga zanima, kaj so njegove potrebe, in mu hkrati povemo, da je pomembno, da šolo uspešno zaključi, imamo več možnosti, da bo naš najstnik lahko presegel nemotiviranost za učenje in tako lažje usvajal znanje," je razložila.

Po njenih besedah si lahko nekateri starši naredijo urnik in se ga držijo, ob morebitnih težavah pa naj se obrnejo na učitelje. "Tisti, ki pa si želijo ter ki imajo dovolj časa in energije, lahko učni proces svojega otroka izpeljejo malce drugače. Tako, da bo otrokom bolj prijazen. Pri načrtovanju urnika lahko upoštevajo otrokov bioritem. Kakšen dan, ko je otrok zelo učinkovit pri učenju, naj predelajo veliko snovi, ko pa pride dan, ko otrok ni učinkovit, naj predelujejo lažjo snov," je dejala. "Upoštevajo lahko otrokove potrebo po gibanju. Dovolijo mu, da se med učenjem giba: skače, se vrti, pleše. Otroci, ki so bolj gibalni tipi in ki imajo veliko energije, tudi otroci, ki imajo motnjo ADHD, jim bodo zelo hvaležni. Lahko pa se učijo tudi kje drugje, ne nujno za mizo, temveč na primer na tleh. Nekateri otroci se tudi lažje učijo med poslušanjem glasbe, drugi potrebujejo popolno tišino brez zunanjih motilcev," je nanizala.

Tako se šola naš drugošolec

V šoli, ki jo obiskuje naš drugošolec, so na spletni strani omogočili vstop v zavihek "Pouk na daljavo". Učiteljica vsakodnevno pošilja nagovor in navodila za učenje. Prosi, naj ji starši pošljemo določene naloge, ki jih doma naredijo učenci, ob koncu tedna pa smo starši dobili v reševanje tudi anketo o zadovoljstvu o šolanju na daljavo z namenom izboljšanja sistema. Na vprašanje, kako mu je všeč domača šola, je naš šolar odgovoril: "Malo mi je všeč, malo mi je dolgočasno, malo pa pogrešam učiteljico in sošolce." Jaz sicer delam doma, zato včasih prekine moj delovni proces, ampak ne dvomim, da ne bi zmogli. Obenem pa komaj čakam, da se naša življenja vrnejo v stare tirnice in da se šolske duri znova odprejo za vse. Zanimivo, kako pogrešamo nekaj, kar se nam je včasih zdelo samoumevno, kajne?

Ampak kot bi rekel Mojster Miha: "Bomo zmogli? – Bomo, ja!" Ne dvomim, da nam skupaj ne bi uspelo.