Na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je poslala tudi pobudo, naj se izvede javnomnenjska raziskava o uvedbi šolskih uniform in opravi tudi javna razprava. Na ministrstvu so za STA pojasnili, da pobude še niso proučili, zato tudi nimajo izdelane strategije, kako bodo postopali. Prav tako še nimajo stališča o uvedbi šolskih uniform, saj doslej takšnih predlogov ni bilo.

Po mnenju strokovnjakov uniforma ne reši problema neenakosti

Po mnenju prodekana za doktorski študij, kakovost in razvoj na ljubljanski pedagoški fakulteti Janeza Vogrinca je to, da bi šolske uniforma odpravile socialne razlike med učenci, sprenevedanje. Tudi Vesna Leskovšek z ljubljanske fakultete za socialno delo meni, da se tudi ob šolskih uniformah natančno ve, kdo je otrok bogatejših staršev in kdo je otrok revnejših staršev. Prav tako obleka po njenih besedah ni edini simbol, ki razredno loči otroke, saj so pomembni tudi nakit in ostali dodatki. Obenem pa ima vsak, tudi učenci, pravico tudi do razvijanja svojega stila, različni stili pa nas bogatijo, pravi Leskoškova.

Tovrstne pobude po besedah Leskoškove pomenijo uvažanje zahodnjaških podob v našo družbo, pri tem pa ne upoštevajo drugačnosti kulturnega okolja in nimajo učinka na zmanjševanje neenakosti. Podobno tudi Vogrinc meni, da lahko takšni poskusi predstavljajo odgovor na trenutno krizo v Sloveniji, vendar je njihova učinkovitost zelo vprašljiva. Kot meni, bi bilo bistveno bolj smiselno denar vložiti v izobraževalne programe, skozi katere bi spodbujali zmanjševanje vpliva socialnega okolja na uspeh učencev in s katerimi bi preprečevali negativna stališča učencev glede socialnih razlik.

Direktorica Pedagoškega inštituta Mojca Štraus ob tem navaja, da ne poznajo kakršnih koli raziskav, ki bi potrjevale, da med šolskimi uniformami in socialno-ekonomskim statusom obstajajo povezave. V mednarodnih raziskavah o šolskih sistemih, kjer se sicer socialno-ekonomski status kaže kot pomemben pri uspehu učencev, po njenih besedah šolska oblačila niso izpostavljena.
V Veliki Britaniji šolske uniforme spodbujajo pripadnost šoli, v deželah tretjega sveta so edino oblačilo otrok.

Šolske uniforme, značilne predvsem za anglosaški svet, spodbujajo pripadnost učencev šoli. Po Vogrinčevih besedah šolske uniforme v Veliki Britaniji predstavljajo tudi statusni simbol neke institucije. Toda tudi glede pripadnosti je uniforma dvomljiv ukrep, saj sama uvedba uniforme ne bo povzročila večje pripadnosti šoli, treba bi bilo treba storiti še marsikaj drugega, pravi Vogrinc.

Britansko ministrstvo za izobraževanje sicer, kot je navedeno na njegovih spletnih straneh, spodbuja šole, da imajo uniforme, saj po njihovih navedbah te zbujajo ponos, podpirajo pozitivno vedenje, krepijo identiteto učencev in etos šole. Prat tako uniforme po njihovih navedbah zagotavljajo učencem z različnimi socialnimi ozadji, da se počutijo dobrodošle, ter jih ščitijo pred socialnimi pritiski glede oblačenja na poseben način. Tako uniforme spodbujajo dobre odnose med različnimi skupinami učencev, so prepričani.

Šolske uniforme poznajo tudi drugod po svetu, predvsem v državah, ki so bile v preteklosti tesneje povezane z Veliko Britanijo. V revnejših azijskih in afriških državah so uniforme po Vogrinčevih besedah uvedene zato, da imajo otroci vsaj neko oblačilo, saj ga sicer ne bi imeli.

Šolske uniforme nosi tudi nekaj slovenskih šolarjev

Britanski vpliv seže tudi na slovenska tla in tako šolske uniforme nosi tudi nekaj slovenskih šolarjev, ki obiskujejo Britansko mednarodno šolo v Ljubljani. Gre za zasebno šolo, ki ne podeljuje pri nas javno veljavnih spričeval, izvaja pa programe na različnih stopnjah izobraževanja. Kot pojasnjujejo na spletni strani, šolo obiskuje okoli 185 učencev, ki so stari med 3 in 18 let, prihajajo pa iz 31 držav. Polovica med njimi jih je iz Slovenije.

Šolske uniforme lahko učenci Britanske mednarodne šole v Ljubljani kupijo tudi preko spletne trgovine. Uniforme se nekoliko razlikujejo glede na stopnjo šolanja. Za učence prvih razredov osnovne šole fantovske hlače stanejo okoli 18 evrov, krilo okoli 11 evrov, približno toliko tudi srajčka, suknjič pa glede na velikost stane med 48 in 58 evrov. V ponudbi spletne trgovine so sicer še kravata, kratke hlače, dekliška poletna obleka in športna oblačila.

Naše babice in dedki so v šolah ponekod nosili šolske halje

Na slovenskih tleh v preteklosti v šolah posebnih uniform ni bilo, so pa bile še pred drugo svetovno vojno prisotne črne šolske halje, ugotavlja kustosinja Marjetka Balkovec Debevec, ki je v Slovenskem šolskem muzeju pred nekaj leti pripravila razstavo o oblačilih v šoli pri nas.

Kot je avtorica zapisala v gradivu ob razstavi, so bila oblačila oziroma halje bolj poenoteni v meščanskih šolah. Halje so nosili zato, da so zakrili socialne razlike in da so zaščitili obleko. Uniforme so po njenih navedbah nosili le šolarji med okupacijo, in sicer fašistična oblačila na Primorskem ter nacistična na Štajerskem.

V šolah v preteklosti je sicer veljalo pravilo, da morajo biti učenci snažni in dostojno oblečeni, lepotičenje in pretiravanja niso bila dovoljena. Dečki so bili oblečeni v hlače, suknjič, telovnik in srajčko, deklice pa so nosile obleke iz raznobarvnih materialov ali krila in bluze z ovratnikom. Veljalo pa je tudi, da so lasje počesani strogo z obraza. Pri oblačilih so se tudi v preteklosti kazale velike razlike med premožnejšimi in revnejšimi otroci, ugotavlja kustosinja.

Po drugi svetovni vojni pa so šolarji po njenih navedbah postali pionirčki, obvezen sestavni del obleke sta bili modra kapica z rdečo zvezdo in rdeča rutica. Dečki so bili navadno oblečeni v temnejše hlače in srajčko, deklice pa so nosile obleke pisanih barv in različnih vzorcev.