
Po ocenah stroke ima specifične učne težave okrog 10 odstotkov prebivalstva v svetu, tako otrok kot odraslih. Med specifične učne težave sodijo težave pri branju, pisanju, računanju ter težave s koordinacijo in motoriko. Torej disleksija, diskalkulija, disgrafija in dispraksija, pravi Kevklerjeva. "Danes več govorimo tudi o neverbalnih učnih težavah, ki se kažejo predvsem v socialnem vidiku učenja, učenju življenjskih veščin," je pojasnila.
Po besedah Kavklerjeve se je v zadnjih 30 letih prepoznavanje tovrstnih težav v šolskem sistemu bistveno izboljšalo, za kar gre zasluga predvsem strokovnim sodelavcem, ki obravnavajo te težave in šolske delavce o njih izobražujejo. "A še vedno je nekaj otrok in mladostnikov, ki jih okolje ne prepozna in jim ne nudi ustrezne oblike pomoči," opozarja Kevklerjeva.
V svetu se po besedah Kevklerjeve z diagnosticiranjem specifičnih učnih težav ukvarjajo že v predšolskem obdobju. "Pri nas na žalost ne, a na začetku šolanja bomo pri tistih otrocih, ki imajo zelo izrazite specifične učne težave, že opazili znake, ki te težave nakazujejo," pravi Kavklerjeva, ki dodaja, da se še vedno dogaja, da namesto specifičnih znakov opazijo le neuspešnost otroka.

"Šli smo v proces inkluzije otrok s posebnimi potrebami, tega je že nekaj let, a menim, da še vedno nismo ustrezno rešili vseh težav. Največji problem imajo otroci, ki imajo pravico do najboljše pomoči, a naš sistem tega ne zagotavlja vedno," je v nagovoru opozoril dekan pedagoške fakultete Janez Krek. "To, kako kakovostno lahko izobražujemo bodoče generacije, je odvisno od tega, kako delujemo, kakšno znanje imamo, tu bo treba še marsikaj narediti," je prepričan dekan.
Kavklerjeva je poudarila, da se morajo odrasli v večji meri zavedati, da otroci s posebnimi učnimi težavami potrebujejo določene spremembe, da bodo začeli uživati v učenju in pokazali, kaj zmorejo, ne da bodo pogosto med zadnjimi v razredu in ne bodo razvili svojih potencialov. "Tisto, kar prinaša spremembe, so spremembe v učnih okoljih, otroke morajo motivirati v učenje, da jim to postane užitek, veselje. Ti otroci se trudijo mnogo bolj kot vrstniki, a ta njihov trud se ne odraža v rezultatih," opozarja predsednica društva Bravo.
Preberite si še, kakšni so prvi simptomi, ki kažejo na motnjo koncetracije.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV