Po besedah Razborškove je med slovensko populacijo največ tistih ljudi, ki imajo krvno skupino A. Teh je 40 odstotkov, sledi ji krvna skupina 0, ki jo ima 38 odstotkov populacije. Slovencev s krvno skupino B je 15 odstotkov, AB pa ima od sedem do osem odstotkov. Znotraj vseh krvnih skupin je približno 20 odstotkov tistih, ki imajo krvno skupino RhD z negativnim faktorjem.

Leta 2011 je bilo v registru krvodajalcev blizu 110.000 prijav, dejanskih odvzemov krvi pa je bilo okoli 95.000. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo kar 14 odstotkov darovalcev starih med 18 in 24 let ter 47 odstotkov med 25 in 44 letom starosti. Razborškova pravi, da so Slovenke in Slovenci samozadostni pri oskrbi s krvjo. Izpostavila je, da imajo na ZTM zadostno zalogo krvi za tiste, ki se trenutno nahajajo v državi, tudi za tujce.

Sicer je letos na dan krvodajalstva, 4. junija, minilo 67 let odkar so bile v Sloveniji konzervirane prve steklenice krvi. Od takrat pa vse do danes so že več kot štirje milijoni krvodajalk in krvodajalcev darovali več kot milijon in pol litrov krvi.

Poznate svojo krvno skupino?

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na