Židan je spomnil, da danes obeležujemo 30-letnico konvencije o otrokovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 20. novembra 1989. Kot je dejal, so takrat države mednarodne skupnosti po dolgih desetletjih vendarle dosegle soglasje, da je treba otrokom ustvariti prijaznejši svet oziroma, kot zapisno v preambuli predhodnega dokumenta, tj. deklaracije o otrokovih pravicah, da človeštvo otrokom dolguje najbolje, kar premore.

Po njegovih besedah tri desetletja po sprejetju konvencije več otrok kot kadarkoli dočaka peti rojstni dan, več kot kadarkoli jih ima dostop do hrane in čiste pitne vode in več kot kadarkoli jih obiskuje osnovno in druge šole. Vendar pa v 21. stoletju še vedno tri milijone otrok, starih do pet let, umre zaradi podhranjenosti, 1,5 milijona otrok umre, ker niso cepljeni, več kot 300 milijonov jih ne obiskuje šole, več kot 150 milijonov jih je vključenih v otroško delo. Več kot 240 milijonov otrok pa živi na območjih, kjer potekajo vojne, je spomnil Židan.

Na otroke in njihove pravice, tako Židan, pa vplivajo tudi podnebna kriza, onesnaženost, množične migracije, dezinformacije in tudi porast duševnih bolezni. "Danes, ko obeležujemo ta dan, je samo čas za zavedanje, da je pred nami še mnogo dela, ki ga moramo opraviti hitreje," je ugotavljal predsednik DZ.

Slovenija je po njegovih besedah ena tistih držav, ki so trdno zavezane otrokovim pravicam in njihovi blaginji. Kot je dejala mlada ambasadorka Unicefa Arja Ela Hvala, Slovenija dosega imenitne rezultate na številnih lestvicah, ki spremljajo kakovost življenja otrok. Vendar pa še vedno 45.000 otrok živi pod pragom tveganja revščine, tudi otroke pa žal mučijo "odprto sovraštvo, nestrpnost, rasizem in diskriminacija".

Prepričana je tudi, da vsak otrok izkusi strah. "Otroci slišimo stvari, jih vidimo, novice, govorice, vse. Slišimo, da človeštvo škoduje našemu planetu, da se bližamo točki brez povratka. Vse to vpliva tudi na nas otroke. Vročinski valovi, suše, poplave in neurja silijo vse več otrok in odraslih po svetu v beg. (...) Ali se zavedate, kako me je prestrašila informacija, da se Slovenija segreva skoraj dvakrat hitreje od drugega sveta," je poslanke in poslance vprašala 13-letnica.

"Vsi otroci mislimo, da moramo počakati, da bomo odrasli, da bomo sedeli v teh stolih, v katerih sedite vi trenutno, in pomagali svetu. Sedaj pa nas postaja strah, da bo takrat že prepozno. Zato vas iskreno prosim, upoštevajte ta strah, in upoštevajte, da imamo tudi otroci pogum za spremembe. A za to, da ta pogum uresničimo, potrebujemo vas odrasle kot zaveznike," je še dejala.

Poslanke in poslance je pozvala, naj mislijo nanje pri grajenju sveta prihodnosti, prihodnosti za njihove otroke in vnuke. "Pomembno je, da nam, otrokom, ponudite priložnost, da skupaj z vami ustvarjamo sedanjost in da skupaj z vami, za vse nas, ustvarjamo prihodnost," je še poudarila.

Tovrstnim pozivom je prisluhnil prejšnji predsednik DZ, sedaj pa evropski poslanec Milan Brglez, ki je v izjavi za javnost spomnil, da je že sredi oktobra pozval Evropsko komisijo, da razmisli o tem, da bi Evropska unija pristopila h konvenciji o otrokovih pravicah, a da mesec dni kasneje odgovora še nima.

Zavzel se je predvsem za najšibkejše in najbolj ogrožene. "Revščina je sama po sebi vzrok in posledica kršitev otrokovih pravic, ki pa žal vodi tudi v socialno izključenost v otroštvu in se najpogosteje prenaša v odraslost," je opozoril Brglez. Zavzel se je tudi za večjo dostopnost čezmejnega zdravstvenega varstva, zlasti za otroke z redkimi in težkimi oblikami bolezni.

Še pred sejo DZ je Židan ob svetovnem dnevu otroka in 30-letnici konvencije sprejel izvršnega direktorja Slovenske fundacije za Unicef Tomaža Bergoča, Arjo Elo Hvala, namestnika varuha človekovih pravic Ivana Šeliha, predsednico Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Darjo Groznik, zagovornika načela enakosti Miho Lobnika in predsednika odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide Vojka Starovića.

Tudi Bergoč meni, da je bil pri uresničevanju otrokovih pravic narejen velik napredek, a so izzivi še vedno pred nami. Prepričan je, da je čas v družbi dober, "da zaključimo stvari, ki so še odprte". Groznikova je izpostavila, da Slovenija potrebuje Program za otroke, kjer se bo z merljivimi cilji spremljalo uresničevanje pravic otrok na različnih področjih, med katerimi je kot najbolj pereči izpostavila področji šolstva in zdravstva, so sporočili iz DZ.

V ZPMS so sicer ob današnjem dnevu opozorili na nekatere njihove programe, s katerimi si prizadevajo, da bi bile otrokove pravice kar se da najbolje uresničene. Izpostavili so otroški parlament, ki letos praznujejo 30 let, in Nacionalno mrežo TOM telefon, ki prav na današnji dan praznuje 29. rojstni dan. Kot so napovedali, pa čez teden dni pripravljajo Konferenco o participaciji otrok: Državljani prihodnosti, katere ključni udeleženci bodo otroci od 13. do 17. leta iz vse Slovenije.