Priljubljena slovenska pevka Tanja Žagar je 13. oktobra 2017 postala mamica sinu Karlu. Takrat se ji je izpolnila največja želja – postati mama. Razkrila je tudi, kako z Mikijem Šarcem vzgajata sina, kako preživljajo prosti čas in ali jo bomo kmalu spet videli z nosečniškim trebuščkom.  

Kaj si želite, da bi vam nekdo povedal pred porodom?

Izkušnje s porodom so pri ženskah zelo različne, zato so različni tudi občutki in nasveti. Jaz imam rada spodbudne besede, pozitivno energijo, nikakor pa ne, da me nekdo vnaprej straši in dela paniko po nepotrebnem. Zato bi si prej kot to, kaj naj bi mi kdo povedal, zaželela, da mi pred porodom nihče ne bi govoril o svojih slabih izkušnjah.

Sicer pa sem vse najbolj pomembno in koristno izvedela od prijateljice, ki je rodila pet mesecev pred mano. Ker me dobro pozna, mi je svetovala, naj vzamem s seboj v porodnišnico tudi raznorazne prigrizke. Ti so namreč rešili moje lačne noči, saj bi brez njih težko zdržala od večerje do zajtrka. Sicer pa je bila hrana v porodnišnici odlična. Edino, kar bi uvedla, je še en nočni obrok za nas, nočne ptice. Ha, ha, ha!

Kaj vas je najbolj presenetilo, potem ko sta z Mikijem Šarcem dobila sinčka?

Povedala bom za dogodek, ki naju je ne le presenetil, ampak kar malo šokiral. Nastopala sem na Bledu. Med občinstvom je bilo tudi veliko otrok, ki so prišli k meni na oder. Skupaj smo peli, plesali, se tudi 'pocrkljali'. Res je bilo lepo in srčno. Ko sem pela zadnjo pesem, sem že odhajala iz dvorane, pa me je iz prve vrste starejša gospa prijela za roko, me potegnila k sebi in mi rekla: "Tanja, ne pustite, da v življenju ostanete brez svojih otrok." Ta dogodek se je zgodil 13. januarja 2017, jaz pa sem rodila 13. oktobra 2017 – točno devet mesecev pozneje.

Je Rebeka Dremelj moderna mama in ima varuško?

Kako vas je materinstvo spremenilo?

S tem, ko sem postala mama, se mi je izpolnila moja največja želja. Že od nekdaj sem zelo čustvena. Odkar imava Karla, pa so se vsi moji občutki in čustva še poglobili. Vse doživljam še bolj intenzivno. V trenutku sem začela podzavestno tudi bolj paziti nase. Prav tako zdaj ne morem več gledati določenih filmov. Še posebej ne takšnih, ki govorijo o bolnih, ranjenih, zapuščenih otrocih.

Že prej mi je življenje ogromno pomenilo. Zdaj, ko imava bitje, ki naju potrebuje najbolj na svetu, pa se še toliko bolj zavedam, kakšno darilo je življenje!

Kaj vam je pri Karlovem odraščanju ostalo najbolj v spominu (prvi smeh, koraki, beseda)?

Bil je mesec maj. Imel je točno sedem mesecev in pol, ko sem zjutraj stopila v njegovo sobico, on pa je stal v posteljici, se držal za ograjo in se smejal. Tako sem ga ujela, ko se je prvič postavil na nogice. Prizor je nepozaben. Hitro sem vzela telefon, ga posnela in fotografirala.

Na kakšen način vzgoje prisegata z Mikijem? Kaj menita o permisivni vzgoji, sočutnem starševstvu, kaznovanju, postavljanju meja? Kaj vama je bližje? Ali sta pri vzgoji enotna?

Z Mikijem nisva za permisivno vzgojo. Oba sva mnenja, da so jasno postavljene meje še kako potrebne in pomembne ter da otrok potrebuje avtoriteto. In tudi primerno kazen, če je potrebno. Glede vzgoje imava enake poglede, sva se pa o tem že prej zelo veliko pogovarjala.

Dogovorila sva se tudi, da pred otrokom ne bova nasprotovala drug drugemu, ampak bova morebitna nesoglasja reševala, ko bova sama. Najino mnenje je, da mora otrok vedeti, da sva midva kot eno. Da drživa skupaj. Sicer lahko začne zelo hitro izkoriščati in manipulirati, to pa ne vodi v nič dobrega.

Pot do izpopolnitve kot mame je bila za Katarino Venturini, profesionalno plesalko, trnova, polna vzponov in padcev, solz, nenehnega upanja ...

Kako si predstavljate popoln družinski dan? Se vsi skupaj 'cartate' na sedežni ali vas lahko srečamo na igrišču, parku ali drugode? Kam se najraje odpravite na družinski izlet, počitnice?

Najrajši se potepamo. Hodimo na dolge sprehode, se povzpnemo na kakšen hribček, uživamo v naravi. Obiskujemo prijatelje, zelo radi pa sprejemamo obiske tudi pri nas doma, saj se radi družimo.

Na izlet ali krajši oddih se radi odpravimo na morje. Decembra smo odšli na smučanje v Italijo, večkrat nas pot zanese tudi v Prekmurje k moji skupini Avantura. Vsekakor pa se nepozabni trenutki odvijajo tudi na domačem kavču, kjer se vsi trije crkljamo, skačemo, norimo ...

Tanja Žagar zelo rada peče in kuha. Zaupala nam je, kaj v njihovi družini najraje jedo, in razkrila recept!

Kakšno prihodnost si želite za Karla? Ga boste podprli, če bo zajadral v glasbene vode? Mogoče že zdaj rad posluša pesmice, je podedoval talent po mamici?

Želiva, da bi imel rad življenje. Da bi živel mirno in da bi ga obkrožali srčni ljudje. Kaj bo v življenju počel, pa se bo odločil sam. Seveda ga bova podprla, tudi če bo zajadral v glasbene vode, a za zdaj je o tem še prezgodaj govoriti. Glasbo ima rad, tako kot vsi otroci, všeč mu je, ko mu pojeva pesmice. Ker mu velikokrat pojemo: "Mi se mamo radi", nam tudi on zdaj že pomaga zapeti tisti del: "Ladi, ladi, ladi ..." 

Je težko biti mama in hkrati polno zaposlena ženska? Ima dan premalo ur za vse – pri vas za glasbeno šolo, koncerte, Zvezde plešejo ...? Kako vse skupaj usklajujete?

Ni težko, saj si ne nalagam toliko dela, da bi me od mojih obveznosti bolela glava. Je že res, da se pri meni veliko dogaja in da je moj urnik pester. A kar počnem, mi je v veselje. Zdaj, ko imava sinka, obveznosti seveda prilagodiva, sicer pa življenje teče dalje in prav tako tudi delo.

Nikoli niste skrivali, da imate radi otroke. Si želite velike družine, vas bomo kmalu spet videli s trebuščkom?

Saj imam že zdaj veliko družino. Karlo ima namreč po Mikijevi strani brata in dve sestri in ni lepšega, kot videti vse štiri skupaj, ko se igrajo in 'crkljajo'. Si pa vsekakor želim, da bi še kdaj začutila brcanje v trebuščku. 

Tinkara je s hčerko spregovorila o skupini Bepop.