Materino mleko namreč vsebuje vse, kar otrok za svojo rast in razvoj potrebuje v prvih šestih mesecih življenja. Prilagaja se njegovim potrebam glede na to, koliko je otrok star, kateri čas dneva je, spreminja pa se tudi med samim podojem.

Na začetku podoja je mleko bolj tekoče, da se otrok najprej odžeja, proti koncu pa vsebuje več maščob in energije, da poteši lakoto. Zato je pomembno, da otrok pri vsakem dojenju popije večino mleka v dojki in tako dobi vse sestavine, navajajo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Materino mleko je najcenejše, vedno pri roki in vedno prave temperature. Pomen vseskozi ostaja enak, je najboljša hrana za otroka, predstavlja hitrejše okrevanje za mamo in prihranek za družbo, le njegova družbena sprejetost se skozi desetletja spreminja.

Strokovnjaki priporočajo dojenje vsaj do prvega leta otrokove starosti, nadalje pa, dokler si dojenja želita mati in otrok. S tem materino mleko ne izgublja hranilne vrednosti. Vedno zagotavlja pomemben del kalorij, vitaminov, mineralov in zaščitnih snovi. Dojenje pa ni samo mleko. Je pomemben del ugodja, tolažbe in stabilnosti. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni, ker za to ne obstaja dovolj znanstveno utemeljenih dokazov.

Podporo doječi materi morajo nuditi vsi, tako sorodniki, zdravstveno osebje kot tudi širša javnost, še navajajo v UKC.

Tako je treba ustvariti takšne pogoje, da bo hranjenje z materinim mlekom popolnoma naraven in normalen proces v vsakdanjem življenju, dodajajo.