Prav ti, ki za okužbo ne vedo, v največji meri širijo bolezen naprej, je na današnji novinarski konferenci povedal Janez Tomažič s klinike za infekcijske bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

V Sloveniji na leto prepoznajo med 40 in 50 novih okužb z virusom HIV, večina je moških, ki imajo spolne odnose z moškimi – gre skupino z največjo stopnjo tveganja za okužbo s hivom pri nas, je dodala v. d. generalne direktorice za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec.

Pri več kot polovici virus hiv odkrijejo šele v pozni fazi, ko bi že morali jemati retovirusna zdravila, pri četrtini novoodkritih je okužba napredovala v aids. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pri tem opozarja, da se delež poznih diagnoz okužbe z virusom HIV v EU znižuje, a v Sloveniji takšnega trenda ni. V EU se znižuje število pozno prepoznanih okužb predvsem med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Letos so do 18. novembra prepoznali 43 novih okužb s hivom, diagnozo aids so do tega datuma letos postavili pri 15 osebah, umrl pa je en bolnik z aidsom. Pri 14 bolnikih, ki so letos zboleli za aidsom, so šele ob tem tudi odkrili okužbo s hivom, je dodala.

S povečanjem testiranja bi lahko zgodaj prepoznali okužbo s hivom. Zgodnje prepoznavanje je po njenih besedah pogoj za pravočasno zdravljenje, za daljše in kakovostnejše življenje okuženih in tudi za preprečevanje širjenja okužbe.

S pravočasnim zdravljenjem namreč po Tomažičevih besedah v tolikšni meri znižajo količino virusa v telesu, da zmanjšajo možnost prenosa z nezaščitenim spolnim odnosom na druge osebe za 90 odstotkov.

Zato so na današnji novinarski konferenci pozvali k testiranju na HIV. Testirati se je mogoče pri osebnem zdravniku, na izbranih testirnih mestih po državi, v okviru projekta Testiraj se, ki ga izvajajo pri Društvu informacijski center Legebitra, anonimno testiranje je mogoče tudi na infekcijski kliniki UKC Ljubljana.

A kot je opozorila Klavsova, ni toliko pomembno, koliko ljudi se testira na okužbo s hivom, ampak koliko se poveča delež testiranja v ogroženih skupinah.

Vzroki, zakaj se posamezniki ne testirajo oziroma odlašajo s testiranjem, so številni. Tomažič pravi, da jih veliko ne verjame, da se okužba lahko njim zgodi, prav tako je skupina moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, sociološko zelo heterogena. Po njegovih navedbah je v tej skupini ogromno individualistov, ki nočejo razkriti svojih spolnih nagnjen.

Kot izredno problematično pa je izpostavil dejstvo, da ko pri nekomu odkrijejo okužbo, kljub pozivom zdravstvenega osebja na testiranje ne pripeljejo svojih spolnih partnerjev.
In čeprav so skupina z največjim tveganjem moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, pa obstajajo tudi druge ranljive skupine, denimo intravenozni uživalci prepovedanih drog. Na leto namreč odkrijejo dva primera okužbe v tej skupini. V zadnjem času je bilo po Tomažičevih besedah veliko govora tudi o prostitutki, ki naj bi širila hiv, a na kliniki tega niso zaznali.

Opozoril je, da se lahko okužijo tudi osebe, ki niso v skupini tveganja, imajo pa partnerja, ki se tvegano obnaša. Od leta 2004 se v Sloveniji sicer ni rodil otrok, ki bi bil pozitiven na HIV. Vsako leto pa obravnavajo eno ali dve nosečnici, ki sta okuženi. S pravočasnim zdravljenjem lahko dosežejo, da je možnost prenosa okužbe na otroka manjša od dveh odstotkov.

En vzrok za pozno odkrivanje pa je tudi stigma pred testiranjem in boleznijo. Ko posameznik izve za okužbo, je ta praviloma zanj travmatična novica in zapade v hudo osebno stisko, pojasnjuje Tomažič. Takšnim bolnikom so na voljo tako psiholog kot psihiater, a se redko odločijo za to pomoč. Določene programe podpore izvajajo tudi nevladne organizacije.