Na Hrvaškem je bilo leta 1993 7,3 odstotka otrok, rojenih v zunajzakonskih zvezah, leta 1998 8,1 odstotka, predlani pa vsak šesti.

Ko gre za županije, je bilo največ otrok rojenih v zunajzakonski zvezi v Međimurski županiji – nekaj več kot 32 odstotkov. V še šestih županijah, večinoma na zahodu države, je bilo povprečje nad 20 odstotkov. Najmanj otrok je bilo v zunajzakonski skupnosti rojenih v Dubrovniško-neretvanski in Splitsko-dalmatinski županiji, 8,6 odstotka, dodaja statistični urad.

Ob tem poudarja, da je Hrvaška s 16,1 odstotka daleč pod povprečjem Evropske unije, kjer je približno 40 odstotkov otrok, rojenih v zunajzakonskih zvezah, medtem ko je v Sloveniji povprečje 60 odstotkov.

Vsakega drugega otroka je predlani rodila ženska, starejša od 30 let, statistike pa so prvič zabeležile največ mater v starostni skupini med 30 in 35 let. Tretjina vseh žensk, ki so rodile v letu 2013, je imela univerzitetno izobrazbo.

Na Hrvaškem je bilo v letu 2013 rojenih nekaj manj kot 40.000 otrok, kar je za 4,4 odstotka manj kot leta 2012. Največ otrok ali skoraj polovica vseh rojenih v letu 2013 so bili prvorojenci, v 12 odstotkih pa je šlo za tretjega otroka.

Čeprav Hrvaška velja za eno najbolj konservativnih in tradicionalnih evropskih držav, ko gre za družinske odnose, je bilo leta 2013 tudi manj porok in več ločitev. Zabeležili so 19.169 porok, kar je najmanj v zadnjih štirih desetletjih. Hkrati je bilo 5992 ločitev, kar je največ od leta 1986.

Medtem ko je bilo leta 2008 približno dve tretjini porok cerkvenih, je leta 2013 v cerkvah dahnilo usodni da 55 odstotkov parov.
Povprečna starost neveste je bila 27,9 leta, mladoporočenca pa 30,7 leta, medtem ko so ženske leta 1989 vstopale v zakonsko zvezo v povprečju stare 23 let, moški pa pri skoraj 27 letih.

Na Hrvaškem se tolažijo, da so imeli predlani 31 ločitev na 100 porok, kar je še vedno manj od evropskega povprečja, ki znaša 34 ločenih parov na 100 porok.

Nepozaben dogodek v ljubljanski porodnišnici!