"Srečen rojstni dan, Jett. Zelo mi manjkaš. Ljubim te za vedno," je zapisal John Travolta ob redki fotografiji, na kateri sta skupaj s sinom. Jett je umrl med družinskimi počitnicami na Bahamih, potem ko je doživel epileptični napad in z glavo udaril ob rob kadi. Fant se je že od rojstva soočal z različnimi zdravstvenimi težavami – imel je avtizem, astmo in Kawasakijev sindrom. Njegova smrt je igralca globoko zaznamovala. V intervjuju leta 2014 je Travolta dejal: "Smrt sina je bila najhujša stvar, ki se mi je kdaj zgodila v življenju."

Travolta se je s pomočjo svoje verske skupnosti, katere dolgoletni član je, dve leti intenzivno spopadal z žalovanjem. Skupnost mu je stala ob strani vsak dan, brez premora, in mu pomagala, da je po izgubi sploh lahko znova zaživel. Tudi Kelly Preston, Jettova mama, je sinovo smrt zelo težko prenesla. Javnost dolgo ni vedela, da je bil Jett avtist, saj sta starša to informacijo skrivala, zaradi česar sta bila večkrat kritizirana. 

Po izgubi Jetta sta zakonca svoje življenje posvetila hčerki Elli Bleu in sinu Benjaminu, ki se je rodil leta 2010. A kmalu je sledila nova tragedija, leta 2020 je igralec izgubil še ženo – po dveletni bitki z rakom dojke. 

Preden je spoznal ženo, je bila njegova prva velika ljubezen igralka Diana Hyland, ki je bila 18 let starejša od njega. Toda tudi ona je doživela tragično diagnozo – prav tako rak dojke, umrla je že tri mesece po diagnozi, ko je Travolta snemal film Vročica sobotne noči. Leta 1978 je izgubil tudi svojo mamo, prav tako zaradi raka. 

Kljub milijonom dolarjev, slavi in svetovni prepoznavnosti se mnogi oboževalci strinjajo, da igralec v sebi nosi veliko bolečino: "Nikoli se ne bi zamenjal z njim. Ima vse, a je izgubil največ, kar lahko človek izgubi – svojo družino."

Kako se soočiti z izgubo otroka?

Izguba otroka je ena najglobljih in najbolj srce parajočih izkušenj v življenju. Starši, ki se soočijo s to tragedijo, pogosto občutijo praznino, obup, krivdo in neizmerno žalost. Čeprav popolnega zdravila za tovrstno bolečino ni, obstajajo načini, kako si počasi pomagati pri okrevanju.

Dovolite si žalovati

Žalovanje ni šibkost – je naraven in zdrav odziv na izgubo. Ne poskušajte potlačiti čustev. Jok, jeza, zmeda in tudi občutek otopelosti so popolnoma normalni odzivi. Pomembno je, da si dovolite občutiti vso bolečino, ne glede na to, kako dolgo traja.

Poiščite podporo

Ne zapirajte se vase. Pogovorite se z ljudmi, ki vam želijo pomagati – to so lahko družina, prijatelji, terapevt ali skupina za samopomoč, kjer so zbrani starši z enakimi izkušnjami. Občutek, da niste sami v tem, lahko vsaj malce olajša breme.

Ohranjajte spomin na otroka

Mnogi starši najdejo tolažbo v tem, da ohranijo spomin na svojega otroka na poseben način – s spominsko knjigo, sajenjem drevesa, pisanjem pisem ali z organizacijo dobrodelnih dogodkov. Gre za ljubeč način, kako otroka ohraniti v srcu in mu hkrati dati prostor v vsakdanjem življenju.

Ne hitite z okrevanjem

Vsak človek ima svoj tempo. Morda bodo dnevi, ko boste imeli občutek, da ste močnejši, nato pa pridejo trenutki, ko vas žalost znova zlomi. Takšni padci so povsem običajni. Bodite potrpežljivi sami s sabo.

Poskrbite za svoje telo in um

Čeprav se zdi nemogoče, skušajte jesti redno, se dovolj spočiti in, če zmorete, biti telesno aktivni. Telo in um sta povezana – skrb za fizično zdravje lahko vsaj deloma ublaži čustveno bolečino.

Poiščite strokovno pomoč

Psihoterapevt, specializiran za izgubo, vam lahko pomaga pri soočanju s čustvi in iskanju načinov za nadaljevanje življenja. Včasih je pogovor z nekom zunanjim ključnega pomena.

Sprejmite, da se bo vaše življenje za vedno spremenilo

Izguba otroka ne izgine – naučiti se moramo živeti z njo. Sčasoma bolečina ne bo nujno izginila, lahko pa postane znosnejša. Počasi boste našli novo normalnost, v kateri bo otrok vedno živel v vašem srcu.