Ameriška igralka Zoe Saldana, znana po svojih vlogah v filmih, kot sta Avatar in Varuhi galaksije, je med podelitvijo zlatih globusov odprto spregovorila o svojih izkušnjah z disleksijo. V svojem govoru, ko je prevzela nagrado za najboljšo stransko žensko vlogo za film Emilia Pérez, je delila svojo zgodbo o življenju z motnjo, ki jo spremlja že od otroštva. Razložila je, kako disleksija vpliva na njen nastop pred občinstvom in kako se je spopadala s tesnobo, ki je izhajala iz težav, ki jih povzroča ta specifična učna motnja.
Razložila je, da ima težave pri branju, pisanju, črkovanju in sledenju besedilu, kar je še posebej prisotno v trenutkih, ki so stresni. Pojasnila je tudi, da motnja vpliva na njen spomin, še posebno, ko je pod pritiskom, takrat hitro pozabi pomembne informacije.
Dodala je, da je disleksija prisotna tudi pri mnogih uspešnih in znanih osebnostih, kot so Tom Cruise, Albert Einstein in Leonardo da Vinci, kar daje upanje otrokom in staršem, ki se soočajo z enako težavo. Igralka je svoje izkušnje z disleksijo delila, da bi pomagala drugim razumeti to motnjo in zmanjšala stigmo, povezano z njo. Poudarila je tudi, da lahko vsak otrok, ki se sooča z disleksijo, s pravo podporo, potrpežljivostjo in ljubeznijo doseže uspeh, četudi se pot do tega cilja morda zdi bolj zapletena.
Kaj je disleksija?
Disleksija je specifična motnja učenja, ki se pogosto kaže kot težava pri branju in pisanju. Gre za stanje, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti in etničnih skupin po vsem svetu, ne glede na jezik ali kulturo. Statistični podatki kažejo, da približno 10 odstotkov populacije trpi zaradi disleksije, ki ni povezana z zmanjšano inteligenco. Otroci z disleksijo lahko izkazujejo težave pri različnih jezikovnih nalogah, kot so branje, črkovanje, izgovarjanje besed, razumevanje prebranega in celo poslušanje.
Mag. Nataša Šunić Vargec, prof. logopedije, pojasnjuje, da disleksija ni le težava pri učenju branja, temveč vključuje tudi motnje pri prepoznavanju zvokov, glasov in njihovem povezovanju z ustreznimi črkami. Zaradi tega imajo otroci težave pri prepoznavanju besed in pravilnem črkovanju, pa tudi pri pravilnem zapisovanju in razumevanju besedil. Znaki disleksije so lahko opazni že v predšolskem obdobju.
Staršem priporoča, da se ne jezijo na otroke zaradi težav pri učenju. Pomembno je, da ne označijo otroka za lenega ali manj sposobnega. Prav tako je priporočljivo, da ne zahtevajo, da otrok bere naglas, če mu to povzroča dodatno tesnobo. Starši naj podpirajo svojega otroka in se z njim pogovorijo o težavah, s katerimi se sooča, hkrati pa naj sodelujejo z učitelji in logopedi za dodatno pomoč. Pomembno je, da starši spodbujajo otroka v drugih dejavnostih, kjer se lahko izkaže, na primer v umetnosti, glasbi ali športu, in tako krepijo otrokov občutek lastne vrednosti. Če se disleksija pravočasno prepozna in začne ustrezno zdravljenje ter podpora, imajo otroci z disleksijo lahko uspešno izobrazbo in življenje.
Vir: story.hr
