Slovenski malčki v vrtcih in šolarji so zagrizli v tradicionalni slovenski zajtrk. Pogostili so se z medom, maslom, jabolki, pa tudi z mlekom in kruhom.

Zdrav zajtrk naj vključuje osnovne ogljikovega hidrate (žitarice), zadostno količino proteinov, tudi maščobam naravnega izvora se ni treba izogibati. Takšen zajtrk bo dal ustrezen zagon za uspešen dan.

Zato so živila slovenskega zajtrka tako zelo zdrava:

Med: Vsebuje koristne snovi za naše zdravje, že od nekdaj pa velja za čudodelen ''napoj'', ki podaljša življenje. Kako pomaga pri prehladu in boleznih dihal, kdaj ga lahko otrok začne uživati in ali ga je pametno uporabljati namesto sladkorja, je razložila Bibina svetovalka, nutricistka in svetovalka za zdravo prehrano Karla Klander. Več o tem ... 

Recept za vse mamice: z otroki specite slastne mehke medenjake. Za Miklavža ali dedka Mraza ...

Maslo: Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz) so o maslu zapisali, da vsebuje visoke vrednosti holesterola, kar ni dobro. Dobro pa je, da vsebuje tudi esencialne maščobne kisline, torej take, ki jih telo samo ne more tvoriti in jih lahko dobimo le s hrano. V maslu najdemo tudi neesencialno maščobno kislino - konjugirano linolno kislino (CLA), ki naj bi po nekaterih ugotovitvah varovala pred nastankom rakavih in srčno-žilnih bolezni in prispevala k uspešnejšemu hujšanju. Vendar ugotovitve niso konsistentne, so poudarili. In njihovo priporočilo: uživajte ga, vendar v zmernih količinah in ne vsak dan. Preverite, kako lahko maslo uporabite še za druge namene. Na primer, če se otroku v lase zaplete žvečilni gumi ...

Jabolko: Eno na dan odžene zdravnika stran. Jabolka so pravo čudežno sadje in zelo dobra za zdravje. Ščitila naj bi pred rakom, imajo veliko C vitamina in malo kalorij. Ne vsebujejo nasičenih maščobnih kislin ali holesterola in so bogata z vlakninami. Več o tem, zakaj je tako zdravo jesti jabolka ...

Recept za krhko jabolčno pito, ki ga morate poznati. Vedno navduši

Mleko: Pri Nijz pravijo, da ima mleko izjemno visoko hranilno vrednost ob relativno nizki energijski vrednosti. Vsebuje kar 87 odstotkov vode, sestavljeno pa je še iz beljakovin, maščob, mlečnega sladkorja - laktoze, mineralov, v maščobi in vodi topnih vitaminov. "Zaradi njegove visoke hranilne in biološke vrednosti ter lahke prebavljivosti se priporoča zlasti v prehrani odraščajočih otrok in mladine, športnikov, starejših in bolnikov v času okrevanja. Uživanje mleka in/ali mlečnih izdelkov se svetuje tudi nosečnicam ter doječim mamicam. Pomaga izgraditi in vzdrževati kostno maso," je zapisano na njihovi spletni strani.

"Dojenčki do 10. meseca naj ne bi uživali mleka. Po tej starosti pa lahko začnemo postopoma in v manjših količinah (manj kot deciliter) uvajati mleko kot del dopolnilne prehrane. Šele z dopolnjenim 1. letom lahko pričnejo malčki uživati mleko kot samostojni napitek in mlečne izdelke (jogurt, skuta, sir). Otroci naj bi dnevno zaužili eno do dve enoti mleka ali ekvivalent mlečnih izdelkov, odrasli pa dve do štiri enote na dan (ena enota je na primer: kozarec mleka (dva decilitra), en lonček jogurta, pol rezine manj mastnega sira ali tri velike žlice manj mastne skute)," so dodali.

Zmote in miti o mleku in mlečnih izdelkih razkriva Irena Rogelj z biotehniške fakultete ...

Kruh: O njegovem zdravju bi lahko razpravljali. Ni ga dobro preveč pojesti, a človek mora zaužiti tudi primerno količino ogljikovih hidratov. Je pa res, da je najbolje izbrati polnozrnatega. Resnica o kruhu ...

Recept za zdrav kruh, ki ga boste spekli en, dva, tri ...

Tako se je vse začelo

Kakor koli, slovenski otroci so na dan slovenske hrane zdravo in dobro jedli. Slovenski zajtrk se je začel pred 12 leti na pobudo Čebelarske zveze Slovenije kot medeni zajtrk. Do danes je prerasel v nacionalni projekt Dan slovenske hrane, ki že kaže prve pozitivne rezultate.

Številni vrtci in šole so dan posvetili zdravi prehrani in tradicionalnim slovenskim jedem. Tradicionalni zajtrk in dan slovenske hrane združujeta vso agroživilsko verigo. Združuje 50.000 aktivnih kmetov, več kot 100 zadrug in 700 živilskih podjetij. 

V Sloveniji zajtrkuje vse več otrok in odraslih, pomembno je upadlo uživanje sladkih gaziranih pijač, več pojemo sadja. Obenem se je ustavilo padanje uživanja zelenjave, ki je trajalo vse do leta 2012, beležijo pa tudi manjšo debelost mladostnikov.