V nekaterih predelih Danske so 15. aprila kot prvi v Evropi po razglasitvi pandemije zaradi novega koronavirusa odprli vrtce, šole za otroke v starosti do 11 let in centre za dnevno varstvo. Zaprti so bili od 12. marca, torej več kot mesec dni. V igralnice in v šolske klopi se vrača okoli 650.000 otrok, medtem ko še veljajo določeni ukrepi za preprečitev širjenja novega koronavirusa. Do najmanj 10. maja ostajajo zaprti kavarne, restavracije, nakupovalna središča, univerze, cerkve, kinematografi, telovadnice, vsaj do avgusta je prepovedano zbiranje več oseb.

Nekateri danski starši menijo, da so se prezgodaj odločili za vnovično odprtje in skoraj 18.000 je nestrinjanje izrazilo s podpisom peticije z naslovom "Moj otrok ne bo poskusni zajček covida-19". "Ne bom poslala otrok v vrtec in šolo, ne glede na vse," je po poročanju spletne strani Svetovnega gospodarskega foruma dejala Sandra Andersen, ustanoviteljica Facebookove skupine "Moj otrok ne bo poskusni zajček covida-19" z več kot 40.000 sledilci. Sicer tudi mamica dveh hčerk, starih pet in devet let, je dejala: "Po mojih informacijah veliko staršev razmišlja, zakaj bi moral ravno njegov otrok biti prvi pri prekinitvi ukrepov." Judit, katere mlajša hči ima sladkorno bolezen tipa ena, pa je za The Independent priznala, da jo je strah poslati hčerko v šolo. "Bojim se, da se na otrocih izvaja poskus," je povedala. Vseeno pa njena hčerka komaj čaka, da bi se lahko znova vrnila v razred med sošolce.

Po besedah ustanoviteljice skupine Momster, ki povezuje na tisoče danskih mamic, Esme Emma Sutcu, večina članic ne verjame oblastem, da je vse pod nadzorom. "Mamice se počutijo, kot da so njihove otroke poslali v prve bojne vrste, in pristojnim sporočajo, naj se ne igrajo z njihovimi otroki," je dodala. "Po mojem mnenju ni prav, da otroci ne bodo smeli objeti svojih prijateljev," je dejala Nonne Behrsin Hansen, mamica dve- in štiriletnika. Namreč, vrtci in šole se odpirajo pod posebnimi pogoji. Veljajo drugačna pravila – v prvi vrsti povečini velja popolna prepoved prinašanja igrač, medtem ko ponekod dovolijo največ tri igrače na otroka od doma. V igralnicah so večinoma odstranili vse plišaste igrače, ostale so samo trde in pralne, pri čemer jih bodo temeljito očistili na vsaki dve uri. Otroci so morali izbrati igrače, s katerimi se nameravajo igrati, in si jih ne smejo posojati med seboj. Na Danskem je sicer večina vrtčevskih otrok že prej prinašala hrano od doma, zdaj je novo, da si malic ne bodo smeli več deliti med seboj. Po vsaki uporabi je treba očistiti umivalnice in stranišča. Starši ne smejo vstopiti v vrtec, temveč otroka pripeljejo do vhoda, kjer ga tudi predajo vzgojiteljicam. Prej morajo sporočiti natančen čas prihoda, da jih lahko vzgojiteljice počakajo, pa tudi, kdaj nameravajo priti po otroka. 

V razredih mora vsak otrok sedeti v svoji šolski klopi in šolske klopi morajo biti dva metra narazen. Drugače so organizirani odmori, med katerimi na hodnikih ne sme biti veliko učencev. Pouk mora biti na prostem, kjer je mogoče. Otroci se denimo ne bodo smeli preveč približati drug drugemu. Nujno je vzdrževanje socialne distance, kar bodo vzgojiteljice in učiteljice verjetno težko zagotavljale, nadzorovale in preprečevale. Otroci se namreč radi družijo, se objemajo, si delijo igrače, kar je v resnici tudi bistvo normalnih človeških odnosov. "Sledili smo navodilom zdravstvene stroke," je za Thelocal.dk povedala zaposlena v vrtcu Gentofte v bližini Koebenhavna. "Kako smo navodila udejanjili v praksi, pa je odvisno od nas," je razložila. Pri njih na primer zjutraj otroke razporedijo v manjše skupine, ki so nato cel dan skupaj in ki jih vseskozi varujejo iste vzgojiteljice. Doseči skušajo, da bi bilo v stiku po največ štiri do pet otrok in dva odrasla. Eden od staršev je za thelocal.dk opisal, da je moral pred vrtčevskimi vrati celo pustiti dodatna oblačila za otroka, kar se mu zdi "čudno in morda pretirano". Precej težav povzroča tudi priporočilo danskih zdravstvenih oblasti, naj otroci sedijo vsaj dva metra narazen, saj v igralnicah ni dovolj prostora. V vrtcih tudi ni dovolj zaposlenih, da bi pomagali vsakemu otroku posebej pri obuvanju, oblačenju, urejanju po prihodu in ob odhodu.  

Kako je drugod po Evropi?

Tudi na Norveškem so že odprti vrtci in šole za otroke do 10. leta starosti, medtem ko so zaradi novega koronavirusa odpovedali maturo. Tamkajšnje oblasti, ki zagotavljajo, da imajo virus pod nadzorom, pravijo, da se lahko vrtci znova odprejo, ker so otroci manj dovzetni za bolezen covid-19. "Iti v vrtec je varno," je zagotovila norveška ministrica za izobraževanje Guri Melby. Nekateri starši pa imajo zadržke. Podobno kot na Danskem so ustvarili skupino na Facebooku, imenovano "Moj otrok ne sme biti poskusni zajček za covid-19", in njihova spletna peticija proti odprtju vrtcev je do zdaj zbrala skoraj 30.000 podpisov. Vrtci so sicer ob vnovičnem odprtju zagotovili določene ukrepe za preprečitev okužbe. Malčki do treh let starosti so razdeljeni v skupine po tri z enim odraslim spremljevalcem, otroke, stare od tri do šest let, so razdelili v skupine po šest.

V večini evropskih držav bodo vrtce in šole odprli maja. Večinoma za nižje, v nekaj državah pa za višje razrede, ki končujejo srednjo šolo. V sredini maja se bodo med drugim odprli vrtci in šole na Hrvaškem. Računajo, da bo lahko večina učencev, dijakov in študentov zaključila letošnje šolsko leto brez fizične vrnitve v šole in na fakultete, maturo bodo samo delno opravili. V Avstriji in v Nemčiji naj bi se otroci v šole začeli vračati 4. maja, kot prvi bodo šolske klopi zasedli učenci, ki imajo letos zaključne izpite. V Makedoniji se bodo o odpiranju šol in vrtcev ter zaključnih izpitih v srednjih šolah odločili po prvomajskih praznikih, ko bodo verjetno še dodatno omilili ukrepe. Na Poljskem bodo medtem šole, vrtci in jasli ostali zaprti do 24. maja, maturo ter zaključne izpite na poklicnih srednjih in osnovnih šolah so preložili na poletje.

Šole bodo v Luksemburgu postopno odpirali po 4. maju. Takrat se bodo v svoje klopi zaradi zaključnih izpitov najprej vrnili dijaki zadnjih letnikov, vsi srednješolci pa teden dni pozneje, medtem ko se osnovne šole in vrtci predvidoma odpirajo 25. maja. Razredi bodo sicer razdeljeni v dve skupini, ki se bosta tedensko izmenjevali pri pouku v razredu oziroma doma. Nizozemska vlada je napovedala, da bodo vrtce in osnovne šole znova odprli sredi maja. Število učencev bodo prepolovili, kar pomeni da bodo polovico šolskega časa preživeli v šoli, polovico pa doma, ko se bodo učili na daljavo.

Ministrstvo: V Sloveniji se bodo vrtci in šole odprli, ko bo varno

V našem vrtcu so bila določena pravila že pred koronavirusom – otrok je lahko prinesel eno plišasto igračo od doma, a le za čas počitka oziroma spanje. So pa tudi prepovedali prinašanje kakršnih koli igrač konec februarja letos oziroma v začetku marca ob višku gripe in drugih respiratornih obolenj. Med jedjo in dejavnostmi so za eno mizo sedeli po štirje, pet, včasih tudi po šest otrok. Jedli so iz svojih krožnikov in si niso delili hrane. Vzgojiteljice so že prej učile pravilnega umivanja rok in higiene ter nadzorovale vsaj skupinsko umivanje, pri čemer so mlajšim vedno pomagale, starejši pa so lahko že šli sami na stranišče. Roke so si sicer umivali pred in po jedi, stranišča in umivalnice so redno čistili.

Kako bo po novem, ni popolnoma jasno, prav tako še ni znano, kdaj bi se lahko znova odprli vrtci in šole v Sloveniji. Odločeno je, da prvič po 20 letih denimo ne bo nacionalnega preverjanja znanja v šestem in devetem razredu osnovne šole. Matura predvidoma bo, vendar morda okrnjena ali poznejša. Za zdaj pa velja, da bo odločitev, ali se bodo učenci in dijaki letos še vrnili v šole, najverjetneje znana po prvomajskih praznikih, pri čemer bo vse odvisno predvsem, kako se bo razvijala epidemija koronavirusa in kaj bodo pokazali rezultati naključnega testiranja na novi koronavirus. Ena od možnosti, ki se omenja, je, da bi se lahko v šole najprej vrnili dijaki 4. letnikov srednjih šol, ki se morajo pripravljati na maturo.

Župani mestnih občin so se sicer na nedavnem sestanku zavzeli za čimprejšnje postopno odpiranje vrtcev na način, da se omeji velikost skupin in določi prednostne kriterije za uporabo storitve predšolske vzgoje. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa so v stalnem sodelovanju s strokovnimi institucijami, predstavniki šol, vsemi pristojnimi komisijami in vladno svetovalno strokovno skupino v okviru ministrstva za zdravje pod vodstvom prof. dr. Bojane Beović. "Ves čas budno spremljamo stanje epidemije in njen vpliv na možnost ponovnega odprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov. Pozorni smo tudi na vse prakse in predvsem učinke odprtja ustanov v tujini, posebej na Danskem, Nemčiji in v Avstriji," so pojasnili.

Vrtce, šole, fakultete in ostale vzgojno-izobraževalne ustanove bodo vnovič lahko odprli po oceni zgoraj naštetih, da je zadosti varno za otroke, učence, dijake, študente, učitelje in profesorje, vzgojitelje in vse druge udeležence vzgoje in izobraževanja, so poudarili.