Letošnji, osmi svetovni dan umivanja rok poteka manj kot mesec dni po tistem, ko so Združeni narodi (ZN) sprejeli cilje trajnostnega razvoja, s katerimi so tudi higienske ukrepe postavili na globalno razvojno agendo. Eden od ciljev se osredotoča na zagotovitev univerzalnega dostopa do vodnih virov in sanitarij ter trajnostnega upravljanja z njimi do leta 2030.

V Unicefu so prepričani, da je treba poleg naštetega vsem ljudem zagotoviti tudi boljše higienske razmere. Če tega ne bomo storili, bodo otroci še naprej obolevali za boleznimi, ki se jih sicer da enostavno preprečiti, na primer za diarejo. V ZN ocenjujejo, da do več kot 800 od 1400 otroških smrti dnevno zaradi diareje pride zaradi neustrezne vode, sanitarij in pomanjkljive higiene.

V podsaharski Afriki, kjer je stopnja smrtnosti otrok najvišja na svetu, je pogostost umivanja rok zelo nizka. Po podatkih Unicefa in Svetovne zdravstvene organizacije je v 38 državah regije stopnja umivanja rok največ 50-odstotna. Tudi v zdravstvenih ustanovah pogosto nimajo dovolj prostorov za umivanje rok. Približno 42 odstotkov zdravstvenih ustanov v regiji pa nima ustreznega vodnega vira v oddaljenosti 500 metrov.

Globalni vodja Unicefovih programov za vodo, sanitarije in higieno Sanjay Wijesekera poudarja, da je "umivanje rok eden najcenejših, najbolj enostavnih in hkrati najbolj učinkovitih zdravstvenih ukrepov". Pomembno vlogo ima že od rojstva otroka, saj so novorojenčki v prvem mesecu izrazito dovzetni za bolezni, ki se prenašajo z umazanimi rokami.

Da lahko z rednim in pravilnim umivanjem rok preprečimo marsikatero okužbo, kažejo tudi mnoge raziskave, pa so zapisali v Dezinfekcijskem društvu Slovenije. Umivanje rok je pomembno, ker se lahko v le pol ure dotaknemo tudi do 300 različnih površin, na katerih se lahko nahajajo nevarni mikroorganizmi, so še dodali.