Po podatkih Organizacije združenih narodov (OZN) je v Evropi več kot 500.000 obrezanih žensk. Obrezovanje deklet tako že dolgo ni več težava afriških držav, zadnja leta se bije bitka proti pohabljanju ženskih spolovil tudi na naših tleh. Številke so grozljive, dejstva in podrobnosti pa razkrivajo, da čas ni izkoreninil grozljivega početja. Ocenjujejo, da je na svetu 150 milijonov žensk žrtev obrezovanja. Številke so najbrž še večje, saj za številne države nimajo podatkov.

Waris Dirie, priznana somalska manekenka, ambasadorka OZN za ženske pravice v Afriki, že leta bije boj proti obrezovanju ženskih spolovil. V svoji tretji knjigi Puščavski otroci navaja podatke in podrobnosti o obrezovanju žensk v Evropi. Po besedah avstrijske novinarke in politologinje Corine Milborn, s katero sta odkrivali podzemlje obrezovanja, veliko držav vodi natančno statistiko priseljenk iz držav, kjer opravljajo FGM (female genital mutilation) – mednarodna oznaka za najbolj nehuman običaj sodobnega sveta. Vzporedno ima Svetovna zdravstvena organizacija podatke, koliko odstotkov žensk v teh državah pohabijo.

Obrezovanje deklic na črno

Postopek obrezovanja prihaja iz držav Afrike in zahodne Azije, običaj pa so po svetu razširili priseljenci iz teh predelov. Ogrožene so tudi ženske iz arabskih dežel, Bližnjega vzhoda, Velike Britanije, ZDA, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Evrope, Indije, Pakistana, Malezije in Indonezije.
Kljub temu da so evropske države večinoma prepovedale tovrstne posege, pohabljanja s tem niso ustavili. V imenu islamske tradicije in verske obveznosti se pohabljanje nadaljuje v zaprtih krogih. Deklice pohabljajo za domačimi vrati, v hotelskih sobah, znani so primeri iz Avstrije, ko so se obrezovanja na črno lotili zdravniki.

Waris Dirie v svoji knjigi opisuje primer afriške družine iz Cardiffa, ki je dala obrezati svojo desetletno hčer. »Odpeljali so jo v neko hotelsko sobo in neki stari Libijki plačali 200 funtov, da bi tam opravila ta okrutni poseg. Toda nož ji je zdrsnil in deklica je izgubila toliko krvi, da so jo morali odpeljati k zdravniku. Skoraj je izkrvavela.«

Mnogo je tudi primerov, ko priseljeni starši na začetku poletnih počitnic odpeljejo dekleta v matično državo, kjer jih obrežejo. Žrtve imajo potem dva meseca časa, da se jim rana zaceli, septembra pa odidejo v šolo, kot da se ni nič zgodilo. Če imajo srečo, pogosto se namreč pripeti, da jih tam tudi poročijo. Težava je predvsem v tem, da nihče teh primerov ne prijavi, o tem se ne govori niti v družinskih krogih, kjer tradicijo prenašajo iz roda v rod. V vseh afriških skupnostih je splošno znano, da ta običaj ne pozna državnih meja.

Pri kateri starosti obrežejo deklice?

Deklice, ki jih starši izpostavijo smrtni nevarnosti, so različne starosti. Obrezovanje najpogosteje opravijo med 3. in 15. letom, nekatere pa štejejo tudi do 30 let. Grozljiva je informacija, da obrezujejo tudi novorojenčice.

Telesne in duševne težave obrezanih žensk

Dekleta, ki so jim delno ali v celoti odrezali vitalne dele spolovila (znane so štiri oblike FGM), se v življenju soočajo tako s hudimi telesnimi bolečinami kot tudi travmami. Poseg običajno opravljajo vaške 'mazačke' z zarjavelimi noži, britvicami, koščki stekla … in brez anestezije. Po posegu spolovilo zašijejo, pustijo le odprtinico za odvajanje urina in menstrualne krvi. Mnogo deklet izkrvavi že med posegom ali umre pozneje zaradi hudih infekcij.

Med spolnimi odnosi se prizadeto mesto spet odpre, zaradi česar ženske trpijo peklenske bolečine. Še huje je pri porodu, ko morajo zašiti del spolovila prerezati.

Norost obrezovanja

Dekleta ostajajo v tej bolečini sama, saj se o tem ne govori, kljub 21. stoletju se v njihovih krogih tradicija ne ustavi. Še vedno jih vodi prepričanje, da predstavlja neobrezana ženska sramoto za vso družino, je nečista, umazana in neprimerna za poroko. Norost si iz generacije v generacijo podaja roko, saj ravno te ženske, ki so grozo doživele na lastni koži, pahnejo v imenu tradicije pod nož svoje otroke. Prepričane so namreč, da je to dobro zanje, še huje pa je, da nekatere verjamejo izročilu, da lahko klitoris ob rojstvu usmrti otroka. Če bi se novorojenček pri porodu dotaknil klitorisa, bi namreč umrl.

Norost obrezovanja je prisotna povsod, kjer se nahajajo priseljenci iz območji, ki obrezujejo ženske. OZN poskuša obrezovanje izkoreniniti z osveščanjem verske skupnosti in vplivom na njihove voditelje. Prepovedi, kazni in zakoni namreč ne bodo ničesar spremenili …

Kaj pa obrezovanje dečkov? Psihologinja Andreja Pšeničny meni, da gre prav tako za pohabljanje.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na