V Berlinu je po večmesečnem zdravljenju v bolnišnici umrl 10-letni deček, ki je zbolel za davico. Po podatkih nemških zdravstvenih oblasti deček ni bil cepljen, zato je imel hudo obliko bolezni. Zbolel je septembra, ko so ga zaradi akutnega vnetja mandljev sprejeli v bolnišnico v Potsdamu, kasneje pa so mu diagnosticirali davico. Zdravniki so ga premestili v bolnišnico v Berlinu, kjer so ga dali na respirator, a kljub prizadevanjem zdravstvenih delavcev otrok ni preživel.

V iskanju stikov so v njegovi družini odkrili še enega obolelega, ki pa je bil cepljen, zato je bolezen pri njem imela blag potek. Davica je v zahodnem svetu sicer zelo redka, v Nemčiji so v zadnjih letih zabeležili dva smrtna primera pri odraslih, enega v prejšnjem letu in enega leto pred tem. V Sloveniji pa zadnji primer davice datira iz leta 1967, kar pomeni, da v naši državi bolezen že desetletja ni povzročila smrtnih žrtev.

Davica

Največ obolenj je pozno jeseni in v zimskih mesecih. Odpornost proti bolezni po cepljenju postopoma upada. Pojavljanje davice se je v zadnjih 50-tih letih v razvitem svetu izredno zmanjšalo, bolezen pa se še vedno pojavlja v Indiji, Nigeriji, Braziliji, Indoneziji, Filipinih. 

Inkubacija in potek bolezni

Okužba lahko poteka brez simptomov ali pa kot huda smrtna bolezen. Bolezenske težave so odvisne od mesta okužbe, odpornosti okužene osebe, strupenosti bakterije in morebitnega razsoja toksina v kri. Čas od okužbe do nastopa bolezni je od 1 do 6 dni. Klinično se davica pojavlja v dveh oblikah: kot lokalna davica, ki je posledica okužbe zgornjih dihal ali kože in kot davica, ki je posledica razsoja toksina v kri in oddaljene organe.
Za lokalno davico je značilen pojav t. i. pseudomembran, to je belkastih oblog, ki se postopoma debelijo in lahko ovirajo dihanje, zlasti, če se širijo po žrelu, v sapnik in sapnici. Bolnik postane hripav, postopoma popolnoma izgubi glas, začne lajajoče kašljati. Pojavi se sikanje, oteženo dihanje, bolnik pomodri. Pseudomembrane lahko povsem zaprejo dihalne poti in pride do zadušitve.

Najresnejši in najpogostejši so zapleti zaradi razsoja toksina v kri in njegovega učinka na srce in osrednje živčevje.

Diagnoza
Diagnoza davice je klinična, na osnovi bolezenskih težav in pojava pseudomembran. Diagnozo potrdimo z laboratorijskimi preiskavami.

Zdravljenje
Specifično zdravljenje davice je zdravljenje z antitoksinom. Z antibiotikom pa dosežemo odstranitev bacila in s tem tvorbo toksina ter širjenje okužbe. Antibiotično zdravljenje mora trajati vsaj 14 dni, da odstranimo bakterijo iz žrela. Bolnik mora biti v osami ves čas zdravljenja in dokler po končanem antibiotičnem zdravljenju s preiskavami več ne ugotovimo bakterije v žrelu.

Preprečevanje
Davico učinkovito in varno preprečujemo s cepljenjem. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Ponovna cepljenja sledijo vsakih 10 let z enim odmerkom. V primeru, da bi bile osebe v stiku z bolnikom s potrjeno davico, bi s pregledom brisa žrela ugotovili morebitno prisotnost te bakterije. Če je bakterija v žrelu teh oseb prisotna in so osebe bile cepljene proti davici, jih začnemo zdraviti z antibiotiki. Osebe, ki so bile v stiku z bolnikom in niso bile cepljene, cepimo in začnemo zdraviti z antibiotikom.

Vir: 24ur.com, NIJZ