"Ne glede na to, kako čudovit je bil Robin, nisem bila prepričana, da je to, da postanem mama, prava odločitev zame," je dejala Emily, medtem ko je zibala svojega novorojenega sina v naročju. Borila se je s pomanjkanjem spanca, čutila je, da ga ne ljubi toliko, kot bi morala. "Če bi vedela, kako težko je materinstvo, nisem prepričana, da bi rodila otroka," je odkrito povedala za The Sun.

Več kot ena od desetih žensk se v Združenem kraljestvu bori s poporodno depresijo in se lahko počuti oddaljeno od svojega novorojenčka. Tiste, ki še naprej čutijo starševsko obžalovanje, kot je Emily, običajno trpijo posledice dolgoročno. Takšna obžalovanja lahko povzročijo razpad razmerja, nekaterim zaposlenim mamam pa lahko otrok povzroči tudi mnoge težave pri karieri in osebnem razvoju, zaradi česar so potem v osebni stiski. 

'Preziram lastnega otroka in moj načrt je popolnoma izginiti'

"Res moram to nekomu povedati. Preziram lastnega otroka. Star je 14 let. Moj načrt, da bi mu našla varno in primerno bivališče, nato pa izginila za nedoločen čas, je padel v vodo. Pred nekaj meseci sem morala zaradi njega poklicati policijo. Fizično me je napadel. Nisem se mogla braniti zaradi strahu, da bi ga poškodovala in bi me prijavili zaradi zlorabe otroka, ne da bi bila slišana moja stran zgodbe,"  je dejala ena izmed uporabnic strani.

Nadaljevala je v istem tonu: "Absolutno se odrekam temu demonu. Komaj čakam, da dopolni 18 let, nato pa izginem in mu nudim finančno podporo samo, dokler se sam ne bo mogel finančno preživljati. To bom naredila iz dolžnosti, ne iz ljubezni. Poskusila sem vse – psihologe, socialne delavce, učitelje, ki so ga podpirali, ga dušili z ljubeznijo, trdo ljubeznijo, nežnim starševstvom, nagrajevanjem dobrega vedenja. Prišla sem do točke zloma, ker sem mu neštetokrat odpustila; mu povedala, da sem pripravljena začeti znova in pozabiti na pretekle prestopke. To sem naredila znova in znova in znova ..."

"Ljudje so izrazili zaskrbljenost, ker se bojijo, da bom resno poškodovana ali ubita. To vidim kot verjetno možnost. V nekem trenutku je zagrozil s samomorom, vzel je detergent in si ga zlil v usta, jaz pa sem rekla 'tvoja izbira'. Ali naj bom žalostna, če se to zgodi? Ali bo šlo življenje naprej? Tudi – da. Vem, da je to rekel samo zato, da bi me izsiljeval in prisilil, da ga ubogam. Stekel je v kopalnico, da bi izpljunil detergent in splaknil usta. Obžalujem tega otroka, res. Žal mi je, da nisem splavila, ko sem imela priložnost. Ni vsak otrok blagoslov. In če se sprašujete – tudi njegov oče je kreten. Preklinjam dan, ko sem ga spoznala,"  je še dodala razočarana mama, ki ne ve, kako bi se spopadla z materinsko vlogo in vzgajala otroka. 

Ta tema je običajno tabu, a vendar je med nami veliko ljudi, ki imajo podobne občutke, pa o njih ne govorijo odkrito ali na glas. To dokazuje tudi dejstvo, da ima skupina na Facebooku, imenovana Obžalujem otroke, kar več kot 71. 000 sledilcev in da je podobnih objav malo morje. 

Imeti otroka ni preprosto. Je stvar, za katero je potreben premislek. Je osebna odločitev. Zato je treba spoštovati posameznike, ki se odločijo, da niso za starševstvo. Mar ni manj škode, če takšna oseba nima otroka, kot če je potem obžalovanje tako veliko, da otroci čutijo posledice vse življenje?