RAZLOGI ZA SPREJEM DRUŽINSKEGA ZAKONIKA

Družinska razmerja so zdaj urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je bil trikrat noveliran. Vendar praksa sodišč in centrov za socialno delo kot tudi spoznanja teorije kažejo, da so v zakonu še prisotne pravne praznine, nedodelanosti in pomanjkljivosti, predvsem pa da so še odprte možnosti za boljšo ureditev družinskopravnega področja.

Z Družinskim zakonikom (DZak) celovito urejamo celotno družinsko pravo in v interesu koristi otroka krepimo vpliv države na odnose znotraj družine. Ta pomoč države se kaže predvsem v tem, da bo več možnosti za intervencijo v te odnose, kadar bo to potrebno zaradi varstva koristi otrok. Prav tako uvajamo sistem obveznega predhodnega svetovanja pred sodnim reševanjem sporov med starši, kar zadeva razmerja do skupnih otrok.

Dodaten razlog za sprejem Družinskega zakonika je tudi prilagoditev zakonodaje razvoju družbenih odnosov na tem področju, različnim oblikam družinskih skupnosti, skratka družbeni realnosti.

CILJI IN NAČELA ZAKONA

Osnovni cilj je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih, bodisi pred postopkom pri sodišču, med postopkom in tudi po končanem postopku. S tem želimo zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava. V zvezi s tem gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z zakonikom skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča.

Drugi cilj je hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, kar je še posebno pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka izrednega pomena, saj imajo predolgi postopki za otroka nepopravljive negativne posledice na njegov nadaljnji razvoj.

Naslednji cilj in hkrati način za dosego ciljev zakonika je okrepitev strokovne in svetovalne vloge centrov za socialno delo, ki je nujno potrebna za učinkovito in strokovno izvajanje njihovega osnovnega poslanstva. Ta cilj bo dosežen z ločitvijo oblastne funkcije centrov za socialno delo od strokovne in svetovalne funkcije, ki naj bi jo centri za socialno delo obdržali. V tem smislu zakonik predvideva predčasno svetovanje, strokovno svetovanje in družinsko mediacijo, in to ne samo v primerih razveznih postopkov, temveč tudi v primerih ukrepov za varstvo koristi otroka.

Za izboljšanje položaja otroka v aktivnostih in postopkih, ki tečejo v zvezi z njim in ga neposredno zadevajo, je predvidena uvedba instituta zagovornika otroka, ki bo poskrbel za to, da se bo v teh postopkih in aktivnostih slišal tudi njegov glas.

Zakonik prvič določa tudi prepoved telesnega kaznovanja otroka in drugega ponižujočega ravnanja, ki zavezuje tako starše kot tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb. Dolžnost varovanja otroka pred telesnim kaznovanjem izhaja iz 19. člena Konvencije o pravicah otrok (KOP), po katerem države podpisnice KOP z vsemi ustreznimi zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi otroka zavarujejo pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjenja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, vštevši spolne zlorabe, medtem ko je pod skrbništvom staršev, zakonitih skrbnikov ali katerekoli druge osebe, ki skrbi zanj.

V prilagajanju družinskih razmerij razvoju družbenih odnosov v Družinski zakonik (DZak) umeščamo tudi prostovoljno pogodbeno ureditev medsebojnih premoženjskih razmerij v obliki tako imenovane pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.

Z Družinskim zakonikom na novo in skladno z odločbo ustavnega sodišča urejamo pravna razmerja življenjskih skupnosti istospolnih partnerjev. Te skupnosti so zdaj urejene z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS). Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti 22. člena ZRIPS ugotovilo neskladnost te določbe z Ustavo RS. Glede na ugotovitve Ustavnega sodišča, da gre v bistvenem za enake dejanske in pravne podlage življenjske skupnosti (istospolne skupnosti ter skupnosti med žensko in moškim) ter da razlikovanje v pravni ureditvi obeh skupnosti, vključno s pravnimi posledicami teh skupnosti, ne temelji na neki stvarni, neosebni razlikovalni okoliščini, temveč na spolni usmerjenosti, zakonik ureja partnersko skupnost, ki jo lahko sklenejo istospolni partnerji. Partnerska skupnost ima enake pravne posledice, kot jih ima sklenjena zakonska zveza za žensko in moškega, razen če je z zakonom določeno drugače.

Poleg tega se priznava pravne posledice tudi življenjski skupnosti dveh oseb istega spola, ki nista sklenila partnerske skupnosti, vendar ni razlogov, zaradi katerih bi bila partnerska skupnost med njima neveljavna (zunajpartnerska skupnost). S takšno pravno ureditvijo želimo v celoti upoštevati stališče Ustavnega sodišča, da gre pri življenjski skupnosti dveh oseb istega spola za enake pravne in dejanske podlage skupnosti, kot velja za zakonsko zvezo, urejeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

Glede posvojitev pa zakonik določa, da ima vsak od partnerjev partnerske skupnosti možnost posvojiti otroka, ki je otrok njegovega partnerja, s katerim je sklenil partnersko skupnost. Enako lahko partner posvoji otroka svojega partnerja, tudi če nista sklenila partnerske skupnosti. Partnerja partnerske skupnosti in partnerja zunajpartnerske skupnosti pa skupaj ne moreta posvojiti otroka.

POGLAVITNE NOVOSTI

Družinski zakonik (DZak) ohranja osnovno usmeritev ureditve družinskih razmerij, in sicer korist otroka, ki je z zakonikom opredeljeno kot načelo. Prav tako so v uvodnem delu ostale vsebinsko nespremenjene določbe, s katerimi so definirani pravni instituti, s katerimi država varuje otroke, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne starševske oskrbe (rejništvo, skrbništvo in posvojitev). Glede zakonske zveze se ohranja načelo enakopravnosti zakoncev, postopek sklenitve zakonske zveze, pravice in dolžnosti zakoncev ter zakoniti premoženjski režim. Enako velja za načine prenehanja zakonske zveze, in sicer za določbe sporazumne razveze in razveze na tožbo zakoncev ter razmerja med razvezanima zakoncema (dolžnost preživljanja razvezanega zakonca). Prav tako vsebinsko ne posegamo v dolžnosti in pravice staršev in otrok ter v načine ugotavljanja očetovstva in materinstva. V tem delu je osnovna ureditev le dopolnjena z rešitvami, ki so bile potrebne zaradi nekaterih pravnih praznin v obstoječih predpisih in so se vrsto let oblikovale v sodni praksi.

Pojem družine

Pojem družine je v zakoniku zapisan širše kot v veljavnem zakonu, saj:

- Za družino štejejo tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo osebo, ki ni njegov roditelj ali posvojitelj, pod pogojema, da v skupnosti vlada individualni (dolgo)trajni odnos skrbi odrasle osebe za otroka in da je ta skupnost tudi pravno blizu družinski skupnosti staršev in otrok (obstoj družine je vezan na dolžnost preživljanja in ne na sorodstveno razmerje med otrokom in osebo, s katero živi v življenjski skupnosti). Družino ustvarja otrok. Če ni otroka, ni družine.

- Izrecno je navedeno, da za pojem družine ni potrebno, da gre za skupnost otroka z obema staršema. Zadostuje, da živi otrok z enim roditeljem oziroma z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do otroka po zakonu pravice in obveznosti.

Več o novostih družinskega zakonika si preberite na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve: www.mddsz.gov.si