Triletnik, ki obiskuje Vrtec Pedenjped v Ljubljani, je zbolel za gnojnim meningitisom. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz) so bili o pojavu bolezni obveščeni v petek, 16. novembra. Najprej so obvestili vrtec in identificirali, kdo je bil z njim v stiku, je pojasnil dr. Dražen Stojanović z Nijz.

Ravnateljica vrtca Marjana Zupančič je pojasnila, da jih je v petek okoli 16. ure poklical dr. Stojanović. "Povedal je, da se v bolnici zaradi bakterijskega meningitisa zdravi otrok, ki obiskuje naš vrtec. Priporočil je, da obvestimo vse starše otrok, ki so bili v stiku z otrokom, naj pridejo v soboto dopoldan po antibiotično zaščito. Takrat še prisotni strokovni delavci so poklicali vse starše in jih obvestili o bolezni ter nadaljnjih ukrepih. V soboto so pod nadzorom in s priporočili dr. Stojanovića vsi otroci in delavci vrtca dobili antibiotično zaščito," je razložila.

Po njenih besedah so zaposleni vrtca zatem ukrepali kot sicer ob pojavu nalezljivih bolezni v vrtcu, "tokrat še bolj temeljito in poostreno. V soboto so v vseh igralnicah in drugih igralnih kotičkih oprali in razkužili vse igrače, igralne in druge površine, oprali vse tekstilne izdelke, temeljito prezračili vrtec. Že v soboto so v pralnici vrtca ločeno od drugih pranj, oprali vso posteljnino in pralne igrače. Čistilni servis je opravil generalno čiščenje vrtca."

Vsi vrtci imajo sicer jasna navodila in protokole ob pojavu nalezljivih bolezni. Ravnateljica Zupančičeva je zatrdila, da se vestno držijo navodil in protokolov. "Obenem pa skrbimo za preventivne ukrepe, kot so redno umivanje rok zjutraj pred vstopom v vrtec in ko gremo domov, pogosto gibanje na prostem, uživanje surove zelenjave in sadja ter opozarjanjem, da v vrtec sodijo zdravi otroci."

Vrtec Pedenjped je v ponedeljek, 19. novembra, normalno deloval, samo nekaj staršev je nekaj dni preventivno zadržalo otroke v domačem varstvu, je pojasnila. Delo v vrtcu tudi zdaj poteka popolnoma normalno. "Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem staršem za hiter odziv in korekten odnos," je dodala.

Zaščitili 123 otrok

Po besedah dr. Stojanovića je malček, ki je zbolel, dobro. Še nekaj časa bo v domači oskrbi. Okužil se je nekje v svojemu neposrednemu okolju, od nekoga med svojimi tesnimi kontakti. "Namreč, bakterijo Naisseria meningitidis nosi veliko ljudi v svojem nosu in žrelu, morda celo 25 do 50 odstotkov prebivalstva posebej v tesno povezanimi skupinami. To se spreminja s časom tako, da smo nekaj časa nositelji, nekaj časa pa ne," je razložil.

Šlo je za gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki se zdravi z antibiotikom. Splošna zaščita je enaka kot za druge bolezni (prehlad, gripa), ki se prenašajo po kapljični poti. Specifična zaščita vključuje cepljenje, je razložil dr. Stojanović. Z antibiotikom so tokrat zaščitili 123 otrok.

Meningokokni meningitis

Meningokokni meningitis je akutno bakterijsko gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki ga povzroča meningokok (Neisseria meningitidis). Začne se z nenadno povišano telesno temperaturo, glavobolom, slabostjo, pogostim bruhanjem in otrdelim vratom. Značilen je pojav izpuščaja na koži v obliki drobnih krvavitev (petehije). Bolezen je imela včasih zelo visoko smrtnost, z uporabo antibiotikov se je ta precej zmanjšala, vendar je še vedno visoka (od osem do 15 odstotkov). V Sloveniji letno oboli od 10 do 20 ljudi, večinoma otrok. V zadnjem desetletju je umrlo devet oseb.

Povzročitelj bolezni se pri nekaterih zdravih ljudeh nahaja v sluznici nosno-žrelnega predela. Pri otrocih, mlajših od pet let, ga najdemo v dveh odstotkih, pri mladostnikih med 15 in 19 leti starosti pa v 25 odstotkih. Poznamo več različnih skupin bakterije Neisseria meningitidis, skupine A, B in C povzročijo vsaj 90 odstotkov primerov bolezni. Epidemično se širijo zlasti meningokoki skupine A, pa tudi C, Y, W135, piše na spletni strani Nijz.

Tako se širi

Glavni vir okužb je običajno zdrav nosilec, ki ponavadi sam ne zboli. Prenos povzročitelja je kapljičen, kar pomeni, da se širi z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju, kašljanju, ko kapljice prepotujejo razdaljo do meter. Zato so za prenos najbolj nevarni zelo tesni, dolgo časa trajajoči tesni stiki z nosilcem bakterije.

Večje tveganje za okužbo imajo osebe, ki so bile v stiku z izločki ust ali nosu, na primer ob uporabi istega jedilnega pribora, posod, kozarcev, so se poljubljale. Če so se poljubile samo na prijateljski način - usta na lice, je verjetnost prenosa zelo majhna. Tvegano poljubljanje za prenos meningokoka je, ko se stikata ustni sluznici.

Večje je tveganje za zdravstveno osebje, ki je prišlo v tesnejši kontakt z bolnikom (oživljanje, umetno dihanje, intubacija brez ustrezne osebne varovalne opreme ...), tisti sošolec, ki med poukom sedi neposredno zraven, v vrtcu otroci iz iste skupine in tisti, ki se igrajo z istimi igračami, osebe s katerimi je bil oboleli v tesnejših socialnih stikih in najbližji prijatelji, vojaški kolektivi in otroci ter mladostniki v internatih - predvsem tisti, ki spijo v istem prostoru.

Potek bolezni

Čas od okužbe do izbruha bolezni je od dva do 10 dni, običajno tri do štiri dni. Medtem prodrejo meningokoki v kri in krožijo po telesu. Tako se naselijo tudi v možganskih ovojnicah, kjer povzročajo gnojno vnetje.

Bolezen običajno začne naglo. Bolniku se lahko v nekaj urah stanje hitro poslabša. Prisoten je močan glavobol, bruhanje, trd vrat in mrzlica. Temperatura zelo naglo naraste do 39 stopinj Celzija in več.

Včasih je bolnik že po nekaj urah nezavesten. Na koži se lahko pojavi izpuščaj v obliki drobnih kožnih krvavitev. Posebno huda oblika je meningokokna sepsa, ki se začne zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro. Za okužbo so najbolj dovzetni majhni otroci in mladostniki.

Po pravočasni diagnozi in antibiotski terapiji se bolnikovo stanje hitro začne izboljševati in praviloma se pozdravi brez trajnih posledic.

Posebej huda oblika meningokokne bolezni je meningokokna sepsa. Meningokoki se raznesejo po telesu in povzročajo krvavitve na koži in v notranjimi organi ter odpoved nadledvičnic, kar neizogibno povzroča smrt že nekaj ur od pojava prvih simptomov.

Javnozdravstveno breme meningiokoknega meningitisa v Sloveniji je majhno. Čeprav huda, to je redka bolezen, saj letno oboli manj kot ena oseba na vsakih 100 000 prebivalcev.