Čeprav je družin zakoncev z otroki v Sloveniji še vedno največ, in sicer 224.000, pa se njihovo število že od leta 1991 zmanjšuje. V primerjavi z letom 2011 se je za 6000 povečalo število družin zakoncev brez otrok, ki jih je 131.000 in so po številčnosti na drugem mestu.

Glavni razlog za povečanje števila družin zakoncev brez otrok so spremembe v življenjskem ciklu družine, ko odrasli otroci z vzpostavitvijo lastne družine postanejo člani novih družin. Mladih družin zakoncev brez otrok, ko sta oba zakonca stara manj kot 30 let, je 1900. Družin zakoncev brez otrok, v katerih žena ni ali še ni rodila, je 14.500 ali 11 odstotkov. V polovici takih družin je žena starejša od 42 let.

Družin zunajzakonskih partnerjev z otroki približno 13.000 več
Ker se v Sloveniji delež otrok, rojenih v zunajzakonski skupnosti oz. neporočeni materi, nenehno povečuje in je v letu 2014 že dosegel skoraj 60 odstotkov, se je v zadnjih štirih letih najbolj povečalo število družin zunajzakonskih partnerjev z otroki, in sicer z 49.000 na skoraj 62.000.

Povečalo se je tudi število zunajzakonskih skupnosti brez otrok, in sicer z 12.200 na 15.600. Mladih družin zunajzakonskih partnerjev brez otrok je 1900. Zunajzakonske skupnosti predstavljajo že 13,4 odstotka vseh družin v Sloveniji. V letu 2002 je bil delež takih družin skoraj pol manjši.

Mater z otroki manj, očetov z otroki več

Število enostarševskih družin se v primerjavi s stanjem 1. januarja 2011 ni spremenilo in še naprej predstavljajo četrtino vseh družin v Sloveniji. Nekoliko se je spremenilo razmerje med obema tipoma enostarševske družine: mater z otroki je 2,8 odstotka ali 3400 manj, očetov z otroki pa številčno prav toliko več, v deležu pa 14,6 odstotka več.

Tretjina mater z otroki je samskih, pri čemer so v treh od štirih takšnih družin vsi otroci mlajši od 18 let. Četrtina mater z otroki je vdov ali pa so razvezane. Vsaka peta razvezana mati ima otroke, ki so mlajši od 18 let.

Skoraj 18.000 mater z otroki je poročenih, vendar ne živijo v istem gospodinjstvu s svojim možem. 72 odstotkov jih živi s svojim otrokom v lastnem gospodinjstvu, preostale pa v svojem primarnem gospodinjstvu, praviloma skupaj s starši oz. enim od njiju.

Tudi največ očetov z otroki oz. 7800 je samskih. Sledijo pa poročeni, ki jih je 7000, vdovci z otroki, ki jih je 6200, in razvezani očetje z otroki, ki jih je 5700.

Približno 30 odstotkov mož poročenih mater z otroki oz. žena poročenih očetov z otroki ni prebivalcev Slovenije. Nekaj več kot 40 odstotkov zakoncev samohranilcev prebiva na drugem naslovu v lastnem gospodinjstvu.

V družinah z otroki povprečno 1,56 otroka

Slovenske družine imajo povprečno 1,16 otroka, če pa upoštevamo samo družine z otroki, povprečno 1,56 otroka. Prevladujejo družine z enim otrokom; takih družin je 53 odstotkov. Družin z dvema otrokoma je 36 odstotkov. Družine z velikim številom otrok so redke. Tako je družin z osem ali več otroki 78, kar je 13 več kot pred štirimi leti.

Statistični urad opozarja, da je treba upoštevati, da popisna definicija otroka ni omejena s starostjo. Glede na to se štejejo za otroke tudi osebe, ki so stare 65 ali več let, če živijo skupaj z enim ali obema staršema. Takih družin je 654, praviloma pa gre za družino matere z otroki.

Povprečno največ otrok oz. 1,68 otroka je v družinah poročenih staršev, povprečna starost otrok pa je 18,3 leta in tako že presega prag polnoletnosti. Daleč najmlajši otroci, in sicer povprečno stari 9,9 leta, živijo z neporočenima staršema. Najstarejši otroci, povprečno stari 22,2 leta, živijo samo z mamo, na drugem mestu pa so s povprečno starostjo 21,2 leta tisti, ki živijo samo z očetom.

Vsaka tretja družina v Sloveniji je imela 1. januarja vsaj enega predšolskega otroka, otroka v osnovni ali srednji šoli. V teh družinah je tudi nekoliko več otrok od povprečja za Slovenijo, in sicer 1,68 na družino. V družinah zakonskih parov je celo 1,87 otroka na družino.

Več moških kot ženskih istospolnih partnerskih skupnosti
Družin istospolnih partnerjev je bilo 81, od tega 46 moških in 35 ženskih. Družin istospolnih partnerjev brez otrok je bilo 64, z otroki pa 17.

Statistični urad je v okviru Registrskega popisa 2015 podatke o družinah istospolnih partnerjev pripravil prvič. Tako se je število tipov družin z dosedanjih šest povečalo na osem.

Kot opozarja, je to nov mejnik pri objavljanju podatkov o družinah po letu 1981, ko so v popisu prvič zbirali podatke o zunajzakonskih skupnostih; teh je bilo tedaj nekaj več kot 10.000 ali dva odstotka vseh družin.