Festival Pravljice danes poslušalcem omogoča, da doživijo dobro pripovedovano besedo, ljudskim pripovedim pa išče živo pot v današnji čas. Tudi sodobnega človeka se je mogoče dotakniti z zgodbo, ki je "samo" povedana, če je to storjeno dobro in če je vsebina poslušanja vredna. Vse številnejše občinstvo festivala to vsako leto znova potrjuje, so zapisali v Cankarjevem domu.
Poleg tega, da festival poudarja pripovedno izročilo naših prednikov, obenem stremi tudi k negovanju sposobnosti pripovedovanja danes, med ljudmi nasploh. Zato vsako leto išče in sooblikuje nove pripovedovalce. Nastopajoči so tako po ustvarjalnih poteh kot po kulturnem ozadju in starosti izrazito pisana druščina, kar daje festivalu širino posebne vrste.
Festival bo v Ljubljani potekal na treh prizoriščih - v Slovenskem etnografskem muzeju, Cankarjevem domu in Kinodvoru. Ponudil bo pripovedovalske predstave za otroke, pripovedovalske večere za odrasle in izobraževalni program. Kot gost na festival prihaja Tuup, ki kot pripovedovalec deluje od leta 1981 in gledalce prepriča s presunljivo sposobnostjo posnemanja in posluhom za divje zgodbe.
Letos bo festival posvečen nedavno preminulemu akademiku Milku Matičetovu, ki je znaten del življenja posvetil zbiranju in raziskovanju ljudskih pripovedi. Po besedah organizatorjev se je Matičetov zavedal, da živi v času, ko staro pripovedno izročilo izumira, in da ima možnost poloviti besedno tkanje, ki ga kmalu ne bo več. V Matičetovi zapuščini se skrivajo dragoceni ohranjeni primerki slovenskega ljudskega pripovedništva.
Nabor Matičetovih pravljic bodo na festivalu pripovedovali Anja Štefan, Jirži Bezlaj in Ciril Horjak, na sporedu pa bo tudi lutkovna predstava Zverinice iz Rezije v izvedbi Igorja Cvetka in Jelene Sitar. V Kinodvoru bodo pripravili striparsko-pripovedovalsko animacijo po motivih rezijanskih ljudskih zgodb Zverinice iz stripa.
Dogodki v sklopu spremljevalnega programa bodo do 28. marca potekali v Mariboru, Vipavi, Ribnici, Ajdovščini, Velenju, Podnanosu, Izoli, Kamniku, Svetem Primožu in po drugih prizoriščih v Ljubljani.
Festival sovpada s svetovnim dnevom pripovedništva, 20. marcem, ki je namenjen temu, da pripovedovanje nikoli ne zamre in vselej znova doseže nove generacije.
Lutkovna ustvarjalka in igralka Katja Povše razveseljuje tako otroke kot njihove starše s pravljicami in zgodbami svetovnega izročila. Ustanovila je prav posebno pripovedno gledališče gdč. Bazilike, ki nikoli ne ostane v enem kraju. Katja Povše si je že pri 16 letih sama postavila diagnozo: okužba z lutkami, poskusila se je pozdraviti na filozofski fakulteti, dobila je napotnico za Lutkovno gledališče Ljubljana. Zdravljenje je opustila in sprejela dejstvo, da je lutkovna animatorka, igralka in pripovedovalka za otroke in odrasle. Ko je pred leti obiskala pripovedovalski festival, kjer so pripovedovali pravljice in zgodbe odraslim, se ji je utrnila ideja o tem, da bi imela lastno pripovedno gledališče. Zanimala se je prav za vse, kar je združeno v lutkovnem gledališču, in sicer likovnost, gib in zgodbo. ''Ker pri nas ni šole, visoke šole za lutkarstvo, sem se po Mladinskem studiu lutkovnega gledališča Ljubljana izpopolnjevala na seminarjih in poletnih šolah, med drugim tudi na lutkovnem inštitutu v v Franciji in na lutkovni akademiji na Poljskem,'' pripoveduje o svoji ''lutkovni'' poti prisrčna igralka. Gledališče gdč. Bazilike Gledališče gdč. Bazilike je drugačno od drugih, v svoje predstave Katja Povše vpleta lutkovno in gledališko noto, ki jo začini še s pripovedništvom. Ime gledališča je tudi precej nenavadno, ampak lutkovna ustvarjalka pojasnjuje, da je to zato, ker ji je začimba bazilika zelo pri srcu. Želela je prav takšno ime, ki bo prijetno, saj na svojih predstavah v dvorani vzpostavi prijetno vzdušje. ''Gospodična pa zato, ker lik Bazilike ves čas potuje in se nikoli ne ustali. Bazilika je večna popotnica.'' |
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV