Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, vzgoja, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. O namestitvi otroka v rejništvo in o imenovanju rejnika odloči sodišče. Center za socialno delo nato z rejnikom sklene rejniško pogodbo, v kateri se natančneje opredeli rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Naloga centra za socialno delo je, da spremlja izvajanje rejniške dejavnosti, ves čas sodeluje z rejniško družino, otrokom ter njegovo matično družino. Pri tem je pomembna naloga tudi načrtovanje prenehanja rejništva.

V primerjavi s preteklimi leti se je število otrok v rejništvu zmanjšalo; leta 2014 jih je bilo še 1020. To zmanjšanje ni posledica manjšega števila otrok v stiski, temveč pomanjkanja rejniških družin, zaradi česar mnogi otroci in mladostniki končajo v zavodih. V Sloveniji trenutno deluje 558 rejnikov, ki pod svoje okrilje sprejemajo otroke, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti v svojih primarnih družinah. 

Vsaka oseba, ki želi postati rejnica oziroma rejnik, mora pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Vlogo vloži pri krajevno pristojnem centru za socialno delo, kjer pridobi tudi vse ostale informacije. Med rejnicami je tudi Nada Primc iz Šentvida pri Stični, ki je zadnjih šest let rejnica dvema otrokoma. Zakaj se je sicer mati petih otrok odločila za vlogo rejnice in kakšne izzive prinaša tovrstna vzgoja? Z njo se je za SVET pogovarjala novinarka Danica Jovanović.

Rejnica oziroma rejnik lahko izvaja rejniško dejavnost kot poklic, kadar:

ima dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti;

ni v delovnem razmerju za polni delovni čas;

ni družbenik zasebne družbe ali delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

ni upokojen;

ne opravlja druge dejavnosti, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

izpolnjuje normativ; to pomeni, da ima istočasno nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca, pri čemer pa je v določenih primerih, zaradi specifičnih potreb otroka, ta normativ lahko znižan.

Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.

rejnik je dolžan predvsem:

pripraviti sebe in družino na prihod otroka,

truditi se za čim hitrejšo prilagoditev otroka v rejnikovem domu in za ustrezno ravnanje vseh družine z otrokom,

nuditi pomoč otroku ob prilagajanju na novo okolje,

otroka pravilno negovati, vzgajati in mu nuditi primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebščine,

nuditi otroku primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge pripomočke manjše vrednosti za različne aktivnosti,

skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja otroka ter mu, če je to potrebno, preskrbeti ustrezno zdravstveno oskrbo prek izbranega osebnega zdravnika,

pridobivati informacije in sprejemati odločitve povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem,

zastopati otroka v postopku izdaj osebne izkaznice,

skrbeti za otrokov pravilen odnos do učenja in dela in za privzgojitev delovnih navad,

skrbeti za vključitev otroka v poklicno usposabljanje ali ustrezno zaposlitev,

skrbeti za razvijanje in izoblikovanje pozitivne samopodobe otroka,

pripraviti otroka na odhod iz rejniške družine. Rejnik je dolžan omogočati in vzpodbujati stike med otrokom in starši, izjema velja, kadar so staršem stiki omejeni ali prepovedani na podlagi odločbe pristojnega organa.

Rejnik mora sodelovati v individualni projektni skupini za rejništvo, ki jo imenuje center za socialno delo; najmanj enkrat na pet let se mora udeležiti obveznih usposabljanj na državni ravni ter enkrat letno na lokalni ravni.

Če razmišljate o tem, da bi postali rejnica oz. rejnik, ne odlašajte in pokličite:

ENOTA AJDOVŠČINA: tel. 05 368 06 12, e-pošta: gpcsd.ajdov@gov.si
ENOTA NOVA GORICA: tel. 05 330 29 00, e-pošta: gpcsd.gorica1@gov.si
ENOTA IDRIJA: tel. 05 373 46 00, e-pošta: gpcsd.idrij@gov.si
ENOTA TOLMIN: tel. 05 381 91 70, e-pošta: gpcsd.tolmi@gov.si

Vir: gov.si, csd-slovenije