Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka ureja pravico do tega izplačila, opredeljuje pa tudi povrnitev stroškov pravdnega in izvršilnega postopka, ki jih je upravičenec imel pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti države zaradi neizplačanega dodatka.

Upravičencu lahko po sprejetem zakonu izplačajo neizplačani dodatek za nego otroka, če je kadar koli v obdobju med januarjem 2003 in decembrom 2016 v skladu z zakonom o družinskih prejemkih izpolnjeval pogoje za dodatek za nego otroka in ga ni prejel, otrok pa je bodisi dobival dodatek za pomoč in postrežbo bodisi je bil vključen v posebni program vzgoje in izobraževanja do 26. leta starosti.

Upravičencu za vsak mesec pripada znesek dodatka v višini 102,40 oz. za otroke s težko motnjo 204,80 evra, zamudne obresti za neizplačani dodatek pa mu ne pripadajo.

Po zakonu mu bodo povrnili tudi stroške pravdnega in izvršilnega postopka, povezane z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti države zaradi neizplačanega dodatka za nego otroka, ki jih je državi in centru za socialno delo povrnil po pravnomočni sodni odločbi.

V postopku za izplačilo neizplačanega dodatka bo na upravičenčevo zahtevo odločil pristojni center za socialno delo na podlagi mnenja zdravniške komisije. Upravičenec lahko vlogo vloži v enem letu od uveljavitve danes sprejetega zakona.

Starši slepih in slabovidnih otrok so se morali po uveljavitvi dela takrat veljavnega pokojninskega zakona leta 2003 po navodilu centrov za socialno delo odločiti med prejemanjem dodatka za nego otroka in dodatka za pomoč in postrežbo. Večina se jih je odločila za slednjega. A po sodni odločbi iz leta 2012 se dodatka ne izključujeta, kar pa so jim centri za socialno delo sporočili šele tri leta pozneje. Nekateri starši so na centre vložili tožbo, da bi jim za nazaj izplačali sredstva, do katerih so bili upravičeni.

Težave z dodatkom za nego pri otrocih z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, ki so po polnoletnosti nadaljevali izobraževanje v posebnem programu, pa so nastale zaradi stališča ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V skladu z njim so polnoletni otroci lahko nadaljevali šolanje v posebnem programu do največ 26. leta starosti, vendar niso obdržali statusa učenca. Status učenca pa je pogoj za dodatek za nego. Po spremembah stališča v letu 2015 so lahko ohranili status učenca, so v predstavitvi predloga zakona v DZ danes povedali predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.