A življenje je nepredvidljivo in Tina se je že zelo zgodaj podala v svet drog. 32-letnica je za naš portal odkrito spregovorila o grenkih preizkušnjah, napakah, družini, ki ji je stala ob strani, presenetila pa je tudi z modrimi mislimi. Vsem najstnikom, ki jih zanimajo droge, sporoča: "Življenje nas vedno postavlja na preizkušnje. Ni močan tisti, ki si upa, močan je tisti, ki se sooči s skušnjavo in ji je kos. Droga nikoli ni bila in nikoli ne bo rešitev, droga je beg, je suženjstvo in je beda."

Kako so vas vzgajali starši? Se spominjate kakšnega vzgojnega ukrepa, ob katerem vam je bilo še posebej žal za storjeno napako?

Starši so me vzgajali po svojih najboljših močeh oz. tako, kot so sami mislili, da je najbolj prav. Nič jim ne očitam oz. jih kritiziram (lahko je biti general po bitki). Glede vzgojnih ukrepov pa lahko rečem, da se jih kar nekaj spomnim, žal mi je bilo predvsem zaradi posledic, ki jih je prinesla napaka.

Kako ste se razumeli s starši v obdobju adolescence? Ste bili težavna najstnica? Kako se tega obdobja spominjajo vaši starši?

Bila sem veliki upornik. Sem druga hčer po vrsti (od treh) in za vzgojo zelo težek otrok. Za starše je bil to kar velik zalogaj kakor tudi zame – odrasti, najti svoj prostor, kamor spadaš, najti samega sebe.

Pri 14 letih sem prvič kadila "travo", potem je sledil LSD in pri 16 sem prvič kadila heroin (na folijo). Pri 18 letih sem se zadela z iglo in od takrat je šlo vse samo še na slabše. Na ta pota ni težko zaiti, če si upornik, kontriraš sistemu in če sam zase ne veš, kaj bi naredil iz svojega življenja, torej ga ne ceniš, spoštuješ in tako ga ne moreš niti braniti. Staršem sem priznala, da imam "lažje" težave pri 20 letih in nato odšla tudi na detoksikacijo k dr. Kastelicu v Ljubljano, vendar je bilo to zgolj za pomiritev njih, ne pa zaradi moje želje po prenehanju. Zato sem tudi po petih tednih, kolikor je trajala moja detoksikacija, zašla nazaj na stara pota in to je trajalo vse do 25. leta, dokler nisem odšla v komuno. Ukrepi staršev nikakor niso bili prepozni; če bi bilo tako, sedaj ne bi bila več tukaj.

Kako so vam domači pomagali na poti iz odvisnosti?

Vsa družina je igrala zelo pomembno vlogo, saj so mi vsi stali ob strani, me podpirali in pomagali po svojih zmožnostih. Šele, ko si v velikem "dreku" in ko resnično potrebuješ pomoč nekoga v smislu žrtvovanja svojega življenja, se zaveš, da je edini resnični prijatelj družina. In to oni so, še dandanes.

Kaj bi svetovali vsem staršem, ki imajo doma najstnike in opažajo, da se ne gibajo v primerni družbi? Na kakšne znake naj bodo še posebej pozorni?

Vsi vemo, da je prepovedano najslajše. Zaman je govoriti in "cepiti" v glavo najstniku ne smeš … Tako ali tako že sami vedo, kaj je prav in kaj ne. Pomembno je poslušati otroka, se vprašati, zakaj ga privlačijo določene stvari, osebe. Že zelo zgodaj je treba z otrokom vzpostaviti odnos zaupanja in dati otroku vedeti, da ni konec sveta, če naredi napako, se zmoti, vendar da je ključ v tem, da napako priznaš, saj jo le tako lahko rešiš.

Težko je reči, na kaj naj bodo starši še posebej pozorni – sami najbolj poznajo svojega otroka. Pomembno je, da se svojih sumov in strahov lotijo na prav in miren način, ne pa s paniko in prepovedmi.

Vse, kar človek potrebuje za preživetje, lahko stisne v pest ene roke, vse ostalo je v duši, v človeku samem!

Zagotovo ste spremenili način razmišljanja – kakšna Tina je torej izstopila iz komune?

Takšna, kot jo vidite sedaj. Vesela in zadovoljna, da znam živeti življenje kljub vsem preprekam in težavam, ki mi jih vsakdan prinese oz. si jih sama. Zdaj se tega zavedam, si to priznam in le tako lahko grem dalje.

V kakšnem spominu vam bo ostalo bivanje na Kmetiji?

Na kmetiji mi je bilo lepo, bogatejša sem za še eno izkušnjo v življenju in ni mi žal, da sem se prijavila.

Kakšne načrte imate sedaj?

V prvi vrsti je zagotovo služba, ker sem trenutno brezposelna, obenem pa tudi dokončanje stanovanja v mansardi hiše mojih staršev.

Kakšne so vaše največje želje za prihodnost? Si želite tudi družine?

Moji načrti so tudi moje želje. Vsekakor je velika želja tudi družina, vendar se držim načela "najprej štalca, pol pa kravca".

Preberite si še žalostno zgodbo Slovenke, ki je uživala drogo tudi po tem, ko je zanosila. Rodila sem hčerko – odvisno od mamil, ki sem jih uživala, zato so mi jo odvzeli, mene in fanta pa poslali na zdravljenje ...

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali se nam samo pridružite s klikom na