Že v porodnišnici dva ali tri dni po rojstvu preverijo sluh in približno pri enem od 1000 novorojenčkov so potrebne nadaljnje preiskave. A največ okvar se izkaže pozneje in sluh se z leti slabša. Ključno je, da težave s sluhom čim prej odkrijejo, da bi hitro primerno ukrepali, zdravili in omilili posledice ter predpisali ustrezno zdravljenje in terapijo. In ravno s presejalnim testom se je tudi v Sloveniji močno znižala starost otrok ob diagnozi naglušnosti oziroma gluhote, kar omogoča, da so otroci zelo zgodaj vključeni v ustrezno obravnavo, ki vključuje tudi učenje znakovnega jezika in prilagojeno šolanje. 

V vzgojno-izobraževalni proces je v šolskem letu 2020/2021 po podatkih ministrstva za izobraževanje vključenih približno 170 gluhih in naglušnih otrok, učencev in dijakov. Gluhi ali naglušni učenci so lahko vključeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki se izvaja v rednih vrtcih in šolah, ali v prilagojen program z enakovrednim izobrazbenim standardom za gluhe in naglušne otroke, ki se izvaja v zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter v tako imenovanih centrih za sluh in govor v Ljubljani, Mariboru in Portorožu.

Znakovni jezik je posebna vrsta sporazumevanja, pri kateri uporabljamo roke, obrazno mimiko in telo. Uporabljajo ga predvsem osebe z gluhoto pri vsakdanjem sporazumevanju v družbi. V petek, 4. junija bo potekala razglasitev vpisa slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Vsi, ki so si za to prizadevali, pa si to štejejo kot veliko zmago in korak naprej do enakopravnejšega statusa gluhonemih in naglušnih oseb.

Ustavni zakon, ki ga je predložila ustavna komisija DZ-ja, njegovo pripravo pa začela vlada, dopolnjuje ustavo z novim členom 62.a, ki se glasi: "Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon."

Na to temo bo v petek na VOYO predvajan tudi dokumentarni film z naslovom Jezik enakopravnosti. "Gluha skupnost je majhna in zelo ogrožena manjšina, a kljub temu ena tistih, ki ji večina vsaj na videz ne odreka pravic, ki jih ima sama. Kljub temu pa svet, v katerega sem vstopil med nastajanjem filma, ne odraža optimizma, da bo njihovo življenje kmalu postalo kaj bolj dostojno, kaj šele enakopravno, brez vsakodnevnega soočanja s ponižanji in izključevanjem. Obeta se sprememba ustave, ki naj bi Samu, Meri in Špeli ter drugim gluhim povrnila dostojanstvo in jim omogočila praktične spremembe, ki so tako zelo nujne, da sta od njih odvisni njihova prihodnost in eksistenca. Pa vendarle je poleg spremembe zakonodaje potrebna sprememba kulture izključevanja in predvsem veliko empatije na vseh ravneh," je dejal režiser filma Marko Kumer-Murč in dodal: "Film Jezik enakopravnosti je zrcalo družbe in povabilo, da se Slovenci končno odločno odločimo postaviti na stran šibkejših, tistih, ki si s svojim glasom ne morejo izboriti enakih možnosti, kot jih ima večina nas."

Vabljeni k ogledu! 

 Ali ste vedeli?

- Slovenski znakovni jezik ima svojo slovnico.
- Ena kretnja v znakovnem jeziku lahko ima več pomenov.
- Branje z ustnic je spretnost, ki je ne obvlada vsaka gluha oseba.
- Vsaka gluha oseba ima unikatno kretnjo za svoje lastno ime.
- Gluhe osebe tretjo soboto v septembru praznujejo mednarodni dan gluhih.
- Slovenija je ena prvih evropskih držav, ki je gluhim osebam priznala pravico do uporabe njihovega maternega jezika.
- Da imamo v Sloveniji folklorno skupino, v kateri nastopajo gluhi plesalci? Ime te folklorne skupine je Veselje, na YouTubu si lahko ogledate njihove nastope.

Vir: znakovnijezik.si