Nosečnost ste nekaj časa skrivali, zagotovo pa so vedeli za njo vaši bližnji sorodniki in prijatelji. So se novice razveselili?
Nosečnost sem skrivala do 16. tedna, ker je prišlo do nekih manjših zapletov in sem morala počakati na rezultate naknadnih testov. O izkušnji na široko pišem v mojem nosečniškem dnevniku na moji spletni strani Anina kuhinja, ker se mi zdi pomembno, da mamice o izkušnjah pišemo in si med seboj pomagamo.
Sem pa novičko delila z mojo ožjo družino, takoj ko sem tudi sama zanjo izvedela. Seveda so bili presrečni. Prijatelji in širša družina pa so zanjo izvedeli v 16. tednu.
Kako se počutite? Prekipevate od energije ali pa bežite iz kuhinje, ker so vonjave premočne?
Priznam, da mi je bilo do 19. tedna nosečnosti neizmerno slabo. Apetita nisem imela in še težje sem kuhala, saj mi je smrdel ves svet. Mi je bilo pa zato v toliko večji izziv pisati moj nov priročnik za nosečnice in doječe mamice, saj sem kreirala recepte, ki so bili dobri tudi za mojo slabost.
Zdaj končno en teden slabosti več nimam, počutim se kot rožica in se z veseljem vračam k mojemu apetitu. Mislim, da že malo pretiravam, saj cele dneve pečem in kuham in jem, ampak tako uživam kot že dolgo ne.
Timon ve, da bo srcem nosite dojenčka?
Včasih imam občutek da razume, spet drugič da ne. Mislim da je za polno razumevanje še premajhen. Bo pa zanimivo videti njegov izraz/reakcijo, ko bo novega člana spoznal.
Se razvajate s kakšnimi slaščicami? Vam kakšna jed še posebej tekne?
Prve štiri mesece mi ni dišalo skoraj nič. Edina hrana, ki sem jo realtivno z veseljem jedla, so bili kiviji in kislo belo grozdje. Zadnji teden pa mi diši skoraj vse. Zadnji teden se navdušujem nad peko jabolčnih sladic. Edina stvar, ki mi že ves čas izredno smrdi, je piščančje meso.
Za vami je že en porod. In ker veste, kako vse poteka, ste pripravljeni nanj, tako fizično kot čustveno?
Na porod sem pripravljena. Vem, da je neizogiben, vem, da ne bo pretirano prijeten, ampak vem, da bom zmogla, kot sem zmogla prvič. Neverjetno je, kaj zmore žensko telo in prvič sem bila nad to zmožnostjo presenečena. Zdaj telo bolj poznam in mu tudi bolj zaupam. Če se bo le dalo, bom ponovno rodila naravno, ker vem, da je to zame in za dojenčka najbolje.
Boste med drugo nosečnostjo ali pri drugem otroku kaj spremenili? Boste kaj počeli drugače?
Že zdaj je moja izkušnja glede nosečnosti drugačna, saj se z vsako malenkostjo ne obremenjujem več toliko. Niti z majhnim otrokom, vsemi službenimi obveznostmi, gospodijnstvom nimam časa, da bi pretirano komplicirala. Me pa zanima, kakšne bodo spremembe z dvema majhnima otrokoma. Sklepam, da bo spanja še manj. Mislim, da nekih začrtanih navodil glede otrok ni, saj je vsak popolnoma drugačen. Tisto, kar deluje pri Timonu, ni nujno, da bo delovalo pri drugem dojenčku. Tako se z vzgojo in vsem soočam sproti skupaj z možem.
Je za prihod drugega otročka že vse pripravljeno ali vas urejanje sobice, nakupovanje oblačil, plenic ... še čaka? Ali pa bo Timon podaril svoje stvari mlajšemu bratcu ali sestrici?
Za enkrat se mi zdi še prezgodaj. Vseh priprav se bom lotila v miru, ko bom nastopila s porodniško. Zdi se mi, da bom za vse potrebovala bistveno manj časa, saj sem ves proces enkrat že dala skozi.
