Kustosinja muzeja Murray Bianca Acimovic je povedala, da je večina razstavljenih del nastala šele po igralkini smrti. Dodala je, da je bila sicer igralka čislana že za časa življenja, neverjetno pa se ji zdi, kako se je slava Monroejeve po smrti le še povečala.

Projekt Marilyn: Slavljenje ameriške ikone je zasnovan kot potujoča razstava, ki je bila doslej že na ogled v Braziliji in v več ameriških mestih. Avstralska postavitev je razširjena z deli lokalnih umetnikov, kot sta pristaš pop arta Richard Larter ter modni oblikovalec Jenni Kee.

V avstralskem umetnostnem muzeju Murray je potujoča razstava na ogled do 8. maja, gostovanje se bo jeseni sklenilo v ameriškemu Teksasu, piše spletni portal CNN.

Monroejeva se je rodila 1. junija 1926 s pravim imenom Norma Jeane Mortenson. Otroštvo je zaradi odsotnega očeta, ki je ni nikoli priznal za svojo hčer, in duševne bolezni matere preživljala v rejniških družinah.

Lik trapaste blondinke, ki zmede in zapeljuje moške z naivnostjo, je ovekovečila v filmu Gospodje imajo raje plavolaske (1953). Za pojavnost Monroejeve je bila značilna zapeljiva čutnost, globoki dekolteji in izzivalna pozibavajoča hoja, zapečatena z avro nedolžnosti, pristnosti, krhkosti in skrivnostnosti.

Njena zvezdniška kariera se je začela s filmom noir Niagara, za vrhunec njene kariere pa veljata komediji Billyja Wilderja Sedem let skomin (1955) in Nekateri so za vroče (1959). Poročni prstan si je nadela trikrat, med izbranci je bil tudi sloviti dramatik Arthur Miller.

Vedno si je želela postati zvezdnica in to ji je uspelo!