Večina alergijskih bolezni pri ljudeh je blagih in prehodnih, na primer se pojavijo v otroštvu in potem izzvenijo, pravi alergolog s Klinike Golnik Mitja Košnik. "Če vse skupaj seštejemo ima vsaj tretjina ljudi v svojem življenju kakšne težave zaradi alergije," pojasnjuje.

Do anafilaksije pride pri približno pol odstotka populacije. Anafilaksija je zelo dramatična, vendar se v 99 odstotkih primerov spontano ugodno konča, tisti en odstotek epizod pa bi bil brez medicinske pomoči smrten, pojasnjuje Košnik.

Anafilaksija je življenjsko ogrožajoča preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v času od nekaj minut do dveh ur po stiku z alergenom. Ponavadi prizadene predvsem dihala, obtočila in kožo. Najpogostejši znaki so otekla sluznica grla, začasna zožitev sapnic, nizek krvni tlak in omedlevica. Pri večini bolnikov so prisotne tudi srbečica, kožni izpuščaji in motnje srčnega ritma.

Med akutno epizodo večina bolnikov pokliče urgenco oziroma jih peljejo na urgenco. Kot pravi Košnik, pa gredo bolniki po tem na pregled k alergologu, da se naredi testiranje, ugotovi razlog anafilaksije in izvede ukrepe, s katerimi zmanjšamo verjetnost ponovnih hudih alergijskih reakcij oziroma se bolnika pouči o ukrepih, kaj narediti, če se reakcija ponovi.

Daleč najpogostejša alergijska bolezen je seneni nahod, pojasnjuje Košnik. Med pogostimi razlogi za težke alergijske reakcije, torej za anafilaksijo, pa so piki os, čebel, aspirin in njemu podobna zdravila proti bolečini, med živili pa so to oreščki, mehkužci, breskve, pri otrocih pa tudi kravje mleko, še dodaja alergolog.

Ob tem opozarja, da si veliko ljudi narobe samodiagnosticira alergije. "Torej sebe proglasijo za alergične, čeprav to niso. Potem si najdejo - velikokrat s pomočjo šarlatanov - tudi kakšne bizarne oblike zdravljenja," pravi Košnik in dodaja, da so pogoste predvsem samodiagnoze alergij na hrano, posledice so pa lahko tudi nevarne. Zato Košnik poudarja, da je primerno, da se diagnoza alergijske bolezni čvrsto potrdi. "Velikokrat to zelo dobro naredijo osebni zdravniki, torej ni treba vsakemu s sumom alergijske bolezni iti do specialista," dodaja.

V času mednarodne kampanje bodo v slovenskih lekarnah potekale številne aktivnosti za ozaveščanje o lajšanju simptomov v primeru alergijskih bolezni.