Kako prepoznati luskavico?

''Luskavica je dokaj pogosta, kronično ponavljajoča se kožna bolezen, za katero so značilne različno oblikovane, dobro omejene luščeče se bunčice oziroma ploščata žarišča na koži. Najbolj pogosto jih opažamo nad komolci, nad koleni in na lasišču; lahko pa prizadenejo kožo vsega telesa, najredkeje jih opažamo na obrazu. V nekaterih primerih poteka v zelo blagi obliki, tako da se oboleli niti ne zavedajo, da jo imajo,'' je povedala dermatologinja mag. Metka Adamič.

Ali je luskavica dedna?

Dermatologinja pravi, da se obolenje lahko pojavi v katerikoli starosti, še največkrat pa v drugem desetletju. Verjetnost, da bo nek otrok obolel za luskavico, je približno 25-odstotna v primeru, ko ima eden od staršev luskavico, če pa jo imata oba, se ta verjetnost poveča na 60 odstotkov.

Kaj vpliva na nastanek luskavice?

Vzrok nastanka bolezni je kljub nenehnemu prizadevanju raziskovalcev še vedno nepojasnjen. Raziskave v zadnjih letih pa kažejo na to, da ima pomembno vlogo aktiviranje imunološkega sistema v koži. Takšno dogajanje lahko sprožijo različni dejavniki, ki privedejo do neobičajnega delovanja nekaterih pomembnih belih krvnih celic, vnetja in zaroženevanja. Poslabšanje bolezni sprožijo nekateri znani zunanji in notranji dejavniki. Oboleli pogosto opažajo nastanek žarišč 10–14 dni po poškodbi kože, po praskah ali sončnih opeklinah. Njihov nastanek lahko sproži tudi gnojna angina ali jemanje nekaterih zdravil.

Luskavica je življenjski spremljevalec

Oboleli nosi luskavico v sebi vse življenje. Do prehoda iz skrite v klinično obliko pa pride lahko zaradi različnih notranjih ali zunanjih sprožilnih dejavnikov: vnetne bolezni, stresi, alkoholizem, kajenje, nekatera zdravila, spremembe letnih časov, pri ženskah nosečnost ... Eden izmed dejavnikov tveganja, ki lahko obolenje poslabšajo, je tudi stres, na drugi strani pa je prav bolezen tista, ki bolnika spravlja v dodatni stres in zadrego in tako nastaja začaran krog.

Možnosti zdravljenja

Ker ne poznamo natančnega vzroka bolezni, luskavice žal ne moremo popolnoma pozdraviti. Zdravljenje ni preprosto – potrebno ga je prilagajati posamezniku, njegovi starosti, lokalizaciji žarišč, obliki žarišč, obliki in stopnji obolenja, morebitnim spremljajočim obolenjem in načinu življenja. Zelo pomembno je, da bolnika redno spremlja specialist dermatolog, le tako lahko v določenem trenutku glede na stanje izbere primeren način zdravljenja, katerega namen je odstraniti neprijetna bolezenska žarišča na koži, torej luske in rdečino in obenem vzdrževati pozdravljeno kožo čim dlje v čim boljšem stanju.

Kako si lahko pomagate sami?

Za svojo kožo boste največ naredili, če jo boste redno negovali z oljnimi kopelmi ter primernimi negovalnimi kremami oz. mazili. Izogibajte se stresu, sproti rešujte konflikte, veliko pijte in pazite na prehrano: ''Svetujemo, da se oboleli hranijo s pestro, vitaminsko bogato hrano, zaužijejo naj čim več sadja in zelenjave, maščobe v obliki omega maščobnih kislin, oljčnega olja, priporočamo tudi dodajanje lecitina in selena. Pomembno je tudi redno uživanje zadostnih količin tekočin, v obliki negaziranih pijač,'' pravi dermatologinja.

Poletni nasvet dermatologinje mag. Metke Adamič:

"Luskavica je kožna bolezen, ki ni nalezljiva. Za bolnike z luskavico priporočamo zmerno sončenje, če je možno ob morju. Tudi zmerno izpostavljanje sončnim žarom. Priporočljivo je izpostavljanje kože v času, ko ultravijolično obsevanje ni najbolj intenzivno, torej ne med 11. in 15. uro. Poleg tega je zelo pomembno, da je koža otroka redno negovana, da se redno maže z negovalnimi mazili, ki jih priporoči lečeči dermatolog.''