O tem, kaj je otroška levkemija, kako nevarna je ta bolezen, kaj so njeni prvi simptomi in kako poteka zdravljenje, smo se pogovarjali z Aleksandro Zorko Brodnik, dr. med., s Klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Kaj je akutna limfoblastna levkemija (otroška levkemija)?
Levkemije predstavljajo eno tretjino vseh oblik raka pri otrocih. To pomeni, da v Sloveniji vsako leto za levkemijo zboli povprečno 15 otrok. V 80 odstotkih zbolijo za akutno limfoblastno levkemijo, v ostalih primerih pa za akutno mieloično levkemijo. Pri levkemiji se ena vrsta belih krvnih celic (levkocitov) spremeni v rakaste in niso več pod kontrolo. Te celice se delijo in množijo, spodrinejo zdrave celice v kostnem mozgu in se nato širijo v kri, bezgavke, jetra, vranico in druge dele telesa.
V kateri starostni dobi se najpogosteje pojavi in ali za njo zbolevajo pogosteje deklice ali dečki?
Vrh pojavljanja je v četrtem letu starosti. Nekoliko pogosteje zbolevajo za omenjeno boleznijo dečki.
Kako nevarna je ta bolezen?
Akutna limfoblastna levkemija je vrsta raka, vendar je potrebno vedeti že ob postavljeni diagnozi, da je možnost ozdravitve velika. Kemoterapija poleg ubijanja levkemičnih celic povzroča tudi zaviranje kostnega mozga, zato so potrebne transfuzije rdečih krvnih celic in/ali trombocitov. Pri nizkem številu levkocitov pa so pogoste okužbe. V celotnem obdobju kemoterapije je otrok bolj nagnjen k okužbi. Tveganje zanjo najbolj poveča nevtropenija (znižano število posebne vrste levkocitov), kjer sta pomembna tako stopnja (absolutno število neutrofilcev pod 500) kot trajanje neutropenije (več kot sedem dni, še posebej več kot 30 dni). Otroka tedaj ogrožajo lastni mikrobi, ki sicer z njim živijo v sožitju, kot tudi tisti, ki jih prejme od drugih ljudi iz okolja. Zelo pomembno je upoštevati ukrepe za preprečitev okužb.
Kateri so prvi simptomi, ki kažejo na njo oz. na katere znake morajo biti starši pozorni?
Simptomi so nespecifični. Pojavljajo se okužbe, po katerih si včasih popolno ne opomorejo, ali podplutbe, ali krvavitve iz sluznic, ali petehialni izpuščaj na koži. Lahko nastopijo utrujenost, bledica, iritabilnost (sposobnost odzivanja na dražljaje), bolečine v kosteh, predvsem spodnjih okončin, ali trebuhu. Najdemo lahko povečane bezgavke in vranico, redkeje jetra. Največkrat te težave trajajo le dva do štiri tedne pred odkritjem bolezni. V laboratorijskih izvidih krvnih preiskav ugotovimo znižano ali zvišano število levkocitov, znižano število rdečih krvničk, znižan hemoglobin, znižano število trombocitov in prisotnost blastov v periferni krvi. Za potrditev bolezni in opredelitev natančne vrste levkemije je praviloma potreben odvzem kostnega mozga s punkcijo. Napraviti je treba tudi ledveno punkcijo ter preiskavo možganske tekočine na levkemične celice.
Kako poteka zdravljenje in kako dolgo traja?
Glavni način zdravljenja je kemoterapija v obliki tablet, injekcij, infuzij, dajanja zdravil v možgansko tekočino z ledveno punkcijo. Kemoterapijo razdelimo v več faz:
A. uvodno, ki je intenzivna in ubije večino levkemičnih celic;
B. ponovnega intenzivnega zdravljenja, ki ubije še preživele levkemične celice;
C. zdravljenja osrednjega živčnega sistema, kjer z rednim občasnim dajanjem kemoterapije v možgansko tekočino ter z visokimi odmerki določenega zdravila v obliki venskih infuzij, pri levkemiji z visokim tveganjem še z obsevanjem glave, preprečimo razvoj levkemije v možganih in
D. vzdrževalnega zdravljenja, kjer s kemoterapijo v obliki tablet, občasno pa tudi v obliki venskih infuzij vzdržujemo remisijo (stanje brez bolezni).
Prve tri faze skupaj trajajo približno šest mesecev, vzdrževalna faza pa še eno leto in pol do dve leti in pol. Intenzivnost in trajanje kemoterapije sta odvisna tudi od tega, v katero rizično skupino so bolniki uvrščeni. Na to vpliva zelo veliko različnih dejavnikov.
Je ozdravitev 100-odstotna ali se lahko ponovi?
Ozdravitev je v povprečju 80-odstotna. Predvsem je pomembno, da je bolnik uvrščen v pravilno rizično skupino in je temu primerno izbran način zdravljenja. Otroci z rakom, prav tako tisti z levkemijo, so pri nas vodeni na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani, kjer uporabljajo mednarodno priznane protokole zdravljenja. Prav tako so na voljo vsa najnovejša zdravila, hkrati pa je zagotovljena individualna in celostna obravnava otroka z vsemi posebnostmi in zapleti med zdravljenjem.
Kaj bi svetovali staršem bolnih otrok?
Tako resna bolezen, kot je rak, vpliva na vso družino. Pomembno je, da starši zaupajo zdravstvenemu osebju na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani, kjer bodo ''speljali'' kar najhitrejšo diagnostiko in otroka zdravili ter spremljali tudi po zaključku bolezni. Bistveno je, da se v program oskrbe otroka vključita oba starša. Otroku je potrebno, seveda starosti primerno, povedati, kaj se z njim dogaja. Odgovarjati je treba pošteno in odkrito. Starši naj mu povedo, zakaj so žalostni, saj bo le tako prepričan, da niso jezni nanj. Dobro je, da o svojih stiskah govorijo tudi z osebjem v bolnišnici. Na voljo je tudi psiholog. Dosledno je treba upoštevati navodila, predvsem v času povečanega tveganja za okužbe. Starši se morajo, kolikor je le možno, še naprej vključevati v normalni tok življenja, še naprej morajo skrbeti tudi za zdrave otroke v družini in svoje počutje.
