Miha Janc, upokojeni 80-letni profesor mikrobiologije, se ob vnovični polemiki o nujnosti cepljenja, ki jo je sprožila lenarška pediatrinja, spominja leta 1955, ko je zbolel za otroško paralizo, hudo, zelo nalezljivo virusno boleznijo, proti kateri ni zdravila. Po svetu je v tistem obdobju zanjo zbolelo milijon ljudi, nekaj sto tisoč jih je umrlo. Janc jo je, po šestmesečnem zdravljenju v bolnišnici, prebolel, a zaradi nje za vedno ostal invalid. Bolezen ohromi mišice in uniči mišično maso, če se razširi na pljuča, bolnik umre zaradi zadušitve, če mu ne pomagajo z umetnim predihavanjem.

Janc se dobro spomni gospoda, ki je ležal v postelji poleg njegove – umrl je zaradi popolne ohromitve pljuč. "Kaj bi dal, da bi se takrat lahko cepil," pravi Janc. A cepivo, ki ga je prav leta 1955, ko je zbolel, izumil Američan Jonas Salk, je šele dve leti pozneje prišlo v Slovenijo. Takrat je cepljenje proti otroški paralizi postalo obvezno. Število okuženih je hitro padalo, leta 1979 pa je otroška paraliza iz naših krajev povsem izginila. "Ne razumem, zakaj nekateri zavračajo cepljenje, ki jih lahko reši hudih muk bolezni, kakršna je otroška paraliza. To je zelo neodgovorno. To je tako, kot če po avtocesti voziš v nasprotno smer, s čimer ogrožaš sebe in druge," meni Janc.

Pred dvema letoma smo v oddaji Epilog objavili odmeven dokumentarec na temo cepljenja in v sobotni rubriki 24UR INŠPEKTOR ga bomo, z osveženimi številkami in aktualnimi podatki, spet objavili. Preverili smo, kako na naše telo cepljenje sploh deluje, kakšne so bolezni, proti katerim imamo v Sloveniji obvezno cepljenje, zakaj je cepljenje obvezno, kaj vsebujejo cepiva, kakšne so prednosti cepljenja, kakšna tveganja v resnici prinaša cepljenje in katera tveganja so neresnica, kaj so miti in kaj dejstva, kdo so tisti, ki se zaradi medicinskih razlogov ne bi smeli cepiti, in zakaj pediatri tega vedno ne preverijo.