Inštitut za varovanje zdravja RS je do 29. junija 2012 prejel prijavo o 104 primerih hemoragične mrzlice z renalnim sindromom ali imenovani mišji mrzlici. Zbolelo je 76 moških in 28 žensk. Vse primere je laboratorijsko potrdil Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Največ bolnikov je starih od 20 do 59 let. Vsi bolniki so bili zdravljeni v bolnišnici, umrl ni nihče.

Tatjana Frelih z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je za Bibaleze.si pojasnila, da med bolniki ni nobenega otroka, ob tem pa poudarila, da naj starši za svojo zaščito in zaščito svojih otrok storijo vse tisto, kar zmanjšuje tveganje, da pridejo v stik z glodavci ali njihovimi iztrebki in izločki.

Kaj je mišja mrzlica?

Mišja mrzlica, ki jo strokovno imenujejo hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, je zoonoza, torej bolezen, ki se z živali lahko prenese na človeka. Bolezen povzročajo virusi, večinoma pa se pojavlja v poletnih mesecih in jeseni, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma delajo na polju in v gozdu.

Kako se lahko okužimo?

Človek se lahko z virusom okuži ob vdihanju prahu, v katerem so posušeni izločki glodavcev, še zlasti miši in voluharjev. Do okužbe pride zlasti ob dvigovanju prahu v kleteh, shrambah, zidanicah, skladiščih in tudi v naravi pri izkopavanju pridelkov, spravilu lesa ali taborjenju.

Čas od okužbe do pojava znakov bolezni je dva do štiri tedne, bolezen pa lahko poteka v več fazah. Na začetku se pojavijo predvsem visoka vročina z mrzlico, močan glavobol, hude bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Bolniki imajo boleče oči, obraz in očesne veznice pa so pordeli.

Na katere bolezenske znake naj bodo starši pri otrocih še posebej pozorni?

Bolezenski znaki so odvisni od vrste hantavirusa, ki je okužbo povzročil, na drugi strani pa tudi od gostitelja virusa – človeka, ki pride v stik s povzročiteljem. Mišja mrzlica pri otrocih je redka, če pa že zbolijo, so bolezenski znaki blažji kot pri odraslih, le trebušne težave so pri otrocih običajno pogostejše.

Posledice hude okužbe

V primerih hude bolezni se po nekaj dneh visoke vročine pojavijo krvavitve po koži in sluznicah ter znaki odpovedi ledvic, kar pomeni, da je močno zmanjšano izločanje urina in da so v urinu prisotne beljakovine in kri. Bolniki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pogosto tudi dializo. Bolezen je lahko smrtna, opozarja Kraigherjeva.

Poskrbite za preventivo!

Glodavci lahko prenašajo povzročitelje različnih nalezljivih bolezni, v okolico pa jih izločajo z urinom ali iztrebki.

Okužbo lahko preprečimo tako, da preprečimo dostop glodavcem v bivališča ter hrano za ljudi in živali shranjujemo tako, da glodavcem ni dostopna. Na IVZ svetujejo izogibanje mestom, kjer opazite večje število glodavcev in njihovih izločkov. Pri pospravljanju shramb, kleti, pri delu na polju in gozdu preprečimo vdihanje prahu in onemogočimo stik z glodavci in njihovimi izločki.

Razmnoževanje glodavcev lahko omejimo s tem, da skrbimo za čistočo, ustrezno skladiščiti živila, pospravljamo ostanke hrane in skrbimo za red v kleteh, garažah in ostalih "priročnih" skladiščih.

Lahko se zgodi, da otrok med igro v naravi odkrije mrtvega glodavca. Kako ravnati, če se ga dotakne? Ali je v tem primeru že izpostavljen okužbi? Tatjana Frelih svetuje, da otroke poučite, da se nikoli ne smejo dotikati mrtvih živali, še posebej tistih, ki jih najdejo v naravi.  "Samo dotik mrtvega glodavca ne predstavlja velikega tveganje za okužbo, poskrbite pa, da si bo otrok temeljito umil roke s toplo vodo in milom."

Kako ukrepamo ob najdbi mišjih iztrebkov ali poginulih miši?

Pri čiščenju prostorov in površin, kjer najdemo iztrebke glodavcev, njihova gnezda oziroma mrtve glodavce, je treba upoštevati naslednje:

- Pred začetkom čiščenja se temeljito prezrači prostor ter na stežaj odpre vsa okna in vrata za najmanj 30 minut.

- V času prezračevanja se ljudje odstranijo iz prostora.

- Medtem se pripravi raztopina klornega razkužila, kjer se enoto razkužila, npr. varikine, zmeša z 10 enotami vode. Ob uporabi že pripravljenega razkužila je treba upoštevati navodila proizvajalca.

Razkuževanje se lahko naroči pri izvajalcih DDD-storitev. V tem primeru je treba storitev plačati.

- Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, je treba razkužiti s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko se uporabi pršilka porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 min.

- Pri delu je treba roke zaščiti z rokavicami, priporočljiva je uporaba rokavic iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce se pobere s papirnato brisačo in odstrani v vrečko.

- Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov priporočamo razkuževanje ostalih površin in predmetov, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in zato okuženi.

- Po razkuževanju je treba prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem je zelo pomembno, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovi ostanki.

- Mrtve glodavce, ki ste jih odstranili v vrečo, zakopljite v zemljo in posujte z apnom.

- Po končanem razkuževanju in čiščenju je treba odstraniti rokavice v vrečko za smeti, med splošne komunalne odpadke, roke pa temeljito umiti z vodo in milom.

- V primeru najdbe velikega števila poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), je o tem treba obvestiti pristojnega veterinarja.

Preverite še, kako preprečiti okužbo tankega črevesa.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na