1. Zdrav način življenja, ki obsega vsakodnevno gibanje, če je le možno na svežem zraku. Če ni časa za sprehod v naravi, vsaj del poti med domom in vrtcem, šolo, službo ali ob manjšem nakupu v trgovini prehodimo peš. Še bolj koristen je vsakodneven krajši sprehod v naravi in kakršenkoli šport, ki zboljšuje splošno telesno pripravljenost (kondicijo) in s tem krepi naš imunski sistem. Pretiravanje s telesno aktivnostjo ni priporočljivo.

2. Prehrana naj bo uravnotežena in dovolj bogata z vitamini, ki jih zaužijemo v sadju in zelenjavi. Ni dokazov, da prehranski dodatki, ki vsebujejo večje od priporočenih količin vitaminov ali mineralov, dejansko zmanjšujejo tveganje za gripo ali drugo akutno okužbo dihal.

3. Opustitev kajenja in izogibanje prostorov, ki so zakajeni ali slabo prezračeni. Večkratno prezračevanje prostorov je vsekakor priporočljivo, še posebej, če se v njih zadržuje oziroma sobiva več oseb (npr. v vrtcih, šolah, pisarnah ...). Kajenje vsakodnevno poškoduje obrambo dihal pred okužbami, saj slabi gibljivost drobnih migetalk na površini celic dihal, ki omogočajo odstranjevanje sluzi in delcev. Dihala kadilcev so bolj podvržena akutnim okužbam, infekcije so po poteku dolgotrajnejše in dodatno poslabšajo dihalno funkcijo kadilca.

4. V sezoni prehladnih obolenj dojenčkov ne vodimo v nakupovalne centre, kjer je veliko ljudi in s tem tudi večja možnost, da se okužijo in zbolijo. Malčki naj počakajo doma pri stari starših. Okolij, kjer se zbira veliko ljudi in so tesno skupaj, naj se izogibajo vsi, ki jih respiratorne okužbe bolj ogrožajo, predvsem tisti z okrnjenim imunskim sistemom.

5. Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo ob kihanju, kašljanju, glasnemu govorjenju na razdalji do enega metra. To pomeni, da moramo biti za prenos respiratornih virusov blizu okuženega, da se nalezemo. Še bolj pogost prenos pa je posreden, preko onesnaženih površin. Bolnik kašlja, smrka in si ob tem pokrije usta ali nos z dlanjo, nato se dotakne bližnjih površin (kljuk, držal) in jih onesnaži s svojimi kužnimi izločki. Oseba, ki se bo onesnaženih površin dotaknila, si bo prenesla virus na svoje roke in iz rok na obraz (ustnice, nosno sluznico, očesno veznico), tako bo prejela virus in lahko tudi zbolela. Zato je izjemno pomembno, da si roke umivamo pogosto (z milom in vodo).

6. Tisti, ki so že zboleli, naj upoštevajo osnovna higienska navodila – kašljanje v dlan poveča možnost, da bomo infekcijo prenesli na svoje bližnje. Kašljamo vedno v rokav. Po uporabi papirnate robce odvržemo v koš za smeti in jih ne odlagamo na površine. Prav je, da smo doma in se izogibamo tesnejših stikov z drugimi, dokler imamo vročino, močno kašljamo in smrkamo. Bolnik z gripo ali drugo akutno okužbo dihal naj ne uporablja istega pripora, kozarcev, brisač, da ne okuži družinskih članov. Posebna pozornost oziroma upoštevanje osnovnih higienskih načel je potrebna v družinah, kjer so dojenčki, nosečnice ali bolniki s kroničnimi boleznimi.

7. Oseba, ki ima prehlad ali celo preboleva resnejšo akutno okužbo dihal, naj ne hodi na obiske v bolnišnico in ne tudi k družini, kjer je novorojenček ali dojenček, saj obstaja precejšnje tveganje za prenos okužbe na malčka in druge družinske člane.