V prihodnjih dneh bodo temperature, razen na Primorskem, ostale ves dan krepko pod lediščem, opozarjajo na Agenciji RS za okolje. Najnižje temperature je pričakovati od torka do vključno četrtka, in sicer med minus 10 in minus 15 stopinj Celzija, v mraziščih še nižje.

Kadar so temperature izredno nizke in še posebej, če piha tudi veter, naj se ljudje zadržujejo v zaprtih prostorih oz. naj bodo zunaj čim krajši čas, svetujejo na NIJZ. "Nosite kapo, šal, rokavice in vodoodporno obutev. Obleka v številnih slojih bo učinkoviteje ohranjala vašo telesno temperaturo. Volnena in svilena oblačila ter oblačila iz nekaterih umetnih materialov so toplejša od bombaža. Vrhnje oblačilo naj ne prepušča vetra. Poskrbite, da so oblačila suha, kajti vlažna hitro ohladijo telo. Tudi potenje hitro odvaja telesno temperaturo, zato bodite pozorni, da vam ni prevroče," svetujejo na inštitutu.

Nekoliko drugačne pa so prilagoditve otroka na gibanje v mrazu, saj otroci, predvsem dojenčki, izgubljajo toploto hitreje in lažje kot odrasli. Če se otroci zunaj intenzivno gibajo, odstranimo plast oblačila. Pazimo, da otroci na mrazu ne mirujejo. Če otrok sedi, oz. ga prične zebsti, ga spodbujamo, da giba z rokami in nogami, še svetujejo na NIJZ.

Starše dojenčkov opozarjajo tudi na temperaturo prostora, v katerem malčki spijo. Ti ne smejo biti hladni, otrok pa mora biti oblečen v topla oblačila. Tudi starejši od 65 let naj bodo po priporočilih inštituta pozorni na temperaturo v njihovem domu.

Telesnim naporom v mrazu naj se izogibajo osebe s kroničnim srčnim obolenjem, povišanim krvnim tlakom, astmo ali kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Na inštitutu takim bolnikom svetujejo, naj se z osebnim zdravnikom posvetujejo o morebitni spremembi odmerkov zdravil in o telesni aktivnosti v mrzlem vremenu.

Ljudem svetujejo še, naj se zaradi nevarnosti poškodb izogibajo hoji po ledenih površinah in poskrbijo, da so poti v okolici domov posute s soljo in peskom.

Mraz pogosteje prizadene nekatere skupine ljudi, med drugim otroke, mlajše od štirih let, starejše po 75. letu, nekatere kronične bolnike, na primer z obolenji srčno-žilnega sistema ali dihal, ljudi z duševnimi motnjami in tiste, ki uživajo alkohol in druge psihoaktivne snovi, ljudi, ki opravljajo delo na prostem ter ljudi, ki živijo v neustreznih bivalnih razmerah ter brezdomce.

Mraz lahko povzroči podhladitev telesa in omrzline. Prenizka telesna temperatura upočasni mišljenje in povzroči težave z gibanjem, zato je še posebej nevarna, saj se oseba pogosto ne zaveda resnosti razmer in zato ne ukrepa primerno in pravočasno. Omrzline pa so poškodbe telesa zaradi mraza, ki povzročijo bolečino, kasneje izgubo občutka in spremembo barve prizadetega dela. Največkrat omrznejo nos, uhlji, brada ter prsti rok in nog.