Po več letih bodo otroci, učitelji in drugi delavci na Osnovni šoli Črni Vrh nad Idrijo končno lahko zadihali na polna pljuča. Vse je namreč pripravljeno za drugi del sanacije, s katero bodo preprečili uhajanje rakotvornega radona, ki zastruplja zrak v učilnicah, edina ovira so zdaj prenizke temperature, je povedala ravnateljica šole Irena Kenk.

Spomnimo. Naključno merjenje pred poletjem 2013 je pokazalo, da iz tal v šoli na Črnem Vrhu buhti radioaktivni plin radon, ki na določenih mestih tudi do 13-krat presega dovoljene vrednosti. Inšpektor je dal slabo leto časa za sanacijo tal, a se je, kot smo pri nas, žal, že vajeni, zapletlo pri denarju, šoli je grozilo celo zaprtje. Nazadnje se to ni zgodilo, denar se je našel in opravili so sanacijo. Ta je težavo delno rešila, ne pa v celoti. Otroci in zaposleni so tako še vedno izpostavljeni prevelikim koncentracijam plina, kar pa se bo, kot vse kaže, v kratkem vendarle razrešilo.

Vrtanje namesto izkopa

Razlog za težave so razpoke v temeljni plošči v vseh nadstropjih pritličja šole, skozi katere uhaja radon. Zato so strokovnjaki najprej predlagali izkop, pri čemer bi zamenjali načeta tla. A je nato prevladal drugi predlog: izdelava dodatnih vrtin, s čimer bodo zagotovili dodatno prezračevanje. 

Peter Jovanovič z Zavoda za varstvo pri delu, ki je akreditirani izvajalec meritev radona, kljub temu vztraja pri predlogu, naj tlake v učilnicah zamenjajo.

Ne le šola, problematična je celotna vas

Presežne vrednosti so v preteklosti večkrat ugotovili tudi v bližnji Idriji. Glavni vir težav pa tam ni tektonska razpoka, ampak radioaktivno močno obremenjena jalovina iz rudnika, ki so jo uporabljali kot nasipni material.

Največji vpliv na koncentracijo radona v stavbi ima kamninska podlaga, problematičen pa je južni del Slovenije. Jovanovič, ki opravlja meritve na terenu, pa nam je še povedal, da je v zadnjih desetih letih našel med 30 in 40 vrtcev in šol, kjer je bila potrebna sanacija. Tista na Črnem Vrhu torej nikakor ni edina.

Prepričan je tudi, da je osveščenost o nevarnosti radona v Sloveniji premajhna, ker pripisuje nezanimanju javnosti.

Kaj storiti, če je radona preveč?

"Če je vsebnost radona previsoka, najprej predlagamo pogostejše prezračevanje, ki pa ni vedno dovolj učinkovito in je potrebno vire radona sanirati (najučinkoviteje z odsesavanjem zraka izpod temeljne plošče)," svetujejo na Upravi RS za varstvo pred sevanji. 

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa kot najučinkovitejši ukrep izpostavljajo kakovosten gradbeni poseg na talni plošči. "Prezračevanje prostorov in zatesnitev vidnih razpok ter špranj v tleh in stenah, ki mejijo na zemljino, ter instalacijskih vodov sta primerna pri majhnih preseganjih dovoljenih vrednosti, sicer sta le začasna ukrepa," dodajajo.

Najpogostejši povzročitelj raka pljuč za kajenjem

Radon je takoj za kajenjem najpogostejši povzročitelj raka na pljučih, lahko preberemo na spletni strani Uprave RS za varstvo pred sevanji. V primerih, kakršen je na Črnem Vrhu, so učitelji in drugi delavci na šoli sicer bolj ogroženi kot otroci, saj so nevarnemu sevanju izpostavljeni več desetletij, pa tudi dnevno v prostorih šole prebijejo več časa, je povedal Jovanovič. Tveganje se namreč povečuje s koncentracijo in s trajanjem izpostavljenosti, kadilci pa so še dodatno ogroženi. Prav zato so šolske delavce pred dvema letoma poslali na izreden zdravstveni pregled, medtem ko otrok ni bilo treba. 

Koliko primerov raka na pljučih lahko pripišemo radonu, sicer lahko ocenimo le statistično, nam je povedal Jovanovič in dodal, da se številke gibljejo okoli nekaj deset primerov na leto.

Radon je naravno prisoten plin, ki izstopa iz tal in gradbenih materialov, še pojasnjujejo na upravi za varstvo pred sevanji. Njegove koncentracije se ponavadi povišane v rudnikih in prav v rudniku urana na Žirovskem vrhu so se pred skoraj 50 leti tudi prvič pri nas soočili s tem problemom. Zanimiv je tudi podatek, ki smo ga našli na Wikipedii in pravi, da je v Postojnski jami koncentracija radona v območju od 2000 do 4000 Bq/m3. Za obiskovalca to pomeni okoli dvoodstotni prispevek k letni dozi, zaposleni pa morajo biti pod stalnim radiološkim nadzorom.

Nacionalni program meritev radona v bivalnih okoljih se je začel v 90. letih, pri čemer so se osredotočili na vrtce in šole. Ugotovili so kar nekaj primerov previsokih koncentracij. Trenutno je v Sloveniji akreditiran in pooblaščen izvajalec meritev Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, usposobljen pa tudi Institut "Jožef Stefan".