Starševstvo je naporna naloga in včasih ste preveč utrujeni, izčrpani, neprespani, da bi lahko sploh razmišljali. Zgodi se vam tudi, da preprosto ne veste, zakaj dojenček joka. Je lačen? Ima mokro pleničko? Ga boli trebuh? No, včasih joka tudi brez razloga in vi počasi izgubljate živce. Poskušate ga umiriti, na pamet vam padejo številni triki, a so vsi brezuspešni.

Ko dojenček joka, ga nikar ne stresajte.

Glava dojenčka je nesorazmerno velika v primerjavi s preostalim telesom, vratne mišice niso dovolj močne, da bi jo držale. Zato je treba dojenčkovo glavo pridržati, da ne opleta levo, desno, naprej, nazaj.

Če dojenčka stresate, se njegova glava hitro premika naprej in nazaj. To lahko izzove poškodbo v možganskem tkivu, krvnih žilah in živcih, pride lahko celo do krvavitve in otekanja možganov. Posledica stresanja dojenčka je lahko celo trajna poškodba možganov, pri 25 odstotkih primerov tudi smrt.

Če se z otrokom normalno igrate, recimo, da ga imate na kolenu in se igrate konjička ali ga nežno dvigujete v zrak, ne more priti do sindroma stresanja dojenčka.   

Nekatere posledice stresanja dojenčka so vidne šele kasneje, recimo v šolskem obdobju lahko pri otroku opazijo vedenjske motnje, pojavijo se lahko težave pri učenju. Takšen otrok je po stresanju bil videti povsem normalno in ga nikoli niso peljali k zdravniku zaradi tega.

Včasih starši zamolčijo pravi vzrok simptomov, pa se potem težave z dojenjem, bruhanje, nervoza ... pripisujejo drugim boleznim ali kolikam. Če se tresenje nadaljuje, se posledice samo hujše. Lahko pride celo do slepote, gluhonemosti, zaostanka v razvoju, težav pri govoru, učenju, vedenju, pozornosti, cerebralne paralize, resne duševne zaostalosti.