Klopi so razširjeni na zaraščenih, slabo kultiviranih površinah. Visoka trava z grmovjem, robovi jas in gozdna podrast so najbolj idealna področja za njihovo širjenje. V naših podnebnih razmerah so klopi aktivni od pomladi do pozne jeseni.

Nevarnost obolenja

Klopi prenašajo različne bolezni. Najbolj znana je klopni meningoencefalitis, drugi dve pri nas najpogostejši bolezni sta še lymska borelioza in erlihioza, za kateri je pomembno, da se ju hitro odkrije in zdravi z antibiotiki, cepiva ni, dodajanjo na ZZZS. V določenih predelih Slovenije je več kot polovica klopov okužena z borelijami, ki povzročajo lymsko boreliozo. Odstotek klopov, okuženih z virusom klopnega meningoencefalitisa pa je veliko manjši, približno pol odstotka.

Klopni meningoencefalitis je virusno obolenje možganske ovojnice in osrednjega živčevja. Čas od okužbe do pojava prvih simptomov je od sedem do 21 dni. Bolezen poteka v dveh fazah. V prvi fazi, ko je virus v krvi, ima bolnik vročino, glavobol in otrpel tilnik. Po nekaj dneh, ko je bolnik brez vseh bolezenskih znakov, pa sledi druga faza bolezni. Virus se naseli v osrednjem živčevju in povzroča vnetje možganske opne ali možganovine. Z vbodom okuženega klopa vstopi virus v podkožje, kjer se razmnožuje in se preko limfe in krvi prenese do možganskih ovojnic in možganskih celic.

Pri zdravljenju klopnega meningoencefalitisa je nujno zniževanje telesne temperature, lajšanje bolečin, kritje tekočinskih in elektrolitskih potreb in poskus zmanjšanja otekanja možganovine. Bolezen pa lahko preprečimo s cepljenjem, za katerega se lahko dogovorimo pri izbranem zdravniku ali na območnem zavodu.

Lajmska borelioza

Veliko bolj nevarna bolezen, ki jo ravno tako prenašajo okuženi klopi, je lajmska borelioza. S povzročitelji lajmske borelioze so okuženi klopi po vsej Sloveniji. V nekaterih predelih je okuženih več kot polovica odraslih klopov. Okužba oziroma znaki potekajo v več fazah, ki se lahko raztegnejo v mesece. Če bolezni ne prepoznamo ali je ne opazimo, se nezdravljena nadaljuje. Prvi znak je rdečina v nivoju kože, ki na sredini bledi, rdeči rob pa se širi v okolico – to je značilen kolobar, ki je lahko zelo velik. Rdečina na koži pa ni nujna le na mestu ugriza klopa, lahko se pojavi tudi na drugih delih telesa.

Bolezen uspešno zdravijo z antibiotiki, še posebej, če se zdravljenje začne zgodaj. Dokler so prisotne obročaste kožne spremembe, praviloma zadostuje zdravljenje z antibiotiki v obliki tablet, če pa so že prizadeti živčevje, srce ali sklepi, je pogosto treba dajati zdravila v žilo.

Nikar naj vam strah pred klopi in boleznimi, ki jih prenašajo, ne vzame veselja do sprehodov po gozdu ali igro. Ob upoštevanju nekaj preprostih nasvetov se boste tej majhni in nevarni živalici lahko izognili.

Otroka in sebe pred vsakim sprehodom po gozdu oblecite v svetla oblačila z dolgimi rokavi in dolgimi hlačami. Nikar ne pozabite na pokrivalo za glavo. Tudi če ste otroka skoraj "zamaskirali", ne pozabite na sredstvo proti klopom, s katerim ga namažite ali popršite. Če vas na sprehodu spremlja dojenček v nahrbtniku, ga zaščitite enako, če pa je v vozičku, uporabite za to namenjeno mrežo proti mrčesu.

Po sprehodu temeljit pregled!

Ko se vrneta z gozdnega potepanja, otroka temeljito preglejte. Najbolj preprosto bo, če ga namesto zvečer stuširate kar po sprehodu. Ko ga pregledujete, naj bo na dobri dnevni svetlobi, pozorni bodite na pregibe, dele za ušesi in na intimnih delih. Če ste nepridiprava našli, ga morate odstraniti celega. Nikar ga ne skušajte izpuliti, ker vam to ne bo uspelo. Njegova glavica bo ostala v koži, ker je zasidran s kaveljčkoma, to pa lahko povzroči vnetje in gnojenje.

Klopa boste najlažje odstranili s posebno pinceto za odstranjevanje klopov – primite ga tesno ob koži in previdno izvlecite. Vendar nikar ne hitite; če ga boste hoteli odstraniti sunkovito, je več možnosti, da se bo zatrgal. Če ostane kateri koli del telesa klopa v koži, lahko povzroči ognojitev. V kolikor je v koži ostal rilček, ga poskušajte odstraniti z iglo, zdravniki poudarjajo, da ostanki klopa v koži ne povečujejo možnosti okužbe.

Cepljenje

Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko cepite. Cepijo z dvema dozama v presledku enega meseca in tretjič po 9 do 12 mesecih. Cepljenje se začne jeseni, da je do pomladi dosežena ustrezna zaščita. Priporočajo ga tako odraslim kot otrokom od enega leta starosti. Cepiti se ne smejo osebe s hudo alergijo na jajčne beljakovine, akutno vročinsko boleznijo ter tisti, ki so imeli po predhodnem odmerku hudo alergično reakcijo.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na